Najprej rani, potem zdravi
Zgornji izrek je bil pri marketinškem pisanju dodobra preverjen in s pridom uporabljan, saj dokazano deluje. Še danes lahko ta pristop opazite v številnih bolj „agresivno“ marketinško naravnanih reklamah in drugih prodajnih besedilih. Pravilo je preprosto, saj na začetku v besedilu bralca prestrašimo, mu vzbudimo nelagodje oz. kakšno drugo negativno čustvo, nato pa mu v trenutku šibkosti ponudimo rešitev.
Tovrsten pristop ima poleg moralnih zadržkov še eno negativno plat, ki se je mnogi oglaševalci ne zavedajo. Kljub temu, da bralca besedilo prepriča, v ozadju še vedno ostane grenak priokus, saj smo ga soočili z njegovimi negativnimi čustvi, česar pravzaprav nihče ne mara. Posledično kupec tudi do izdelka podzavestno obdrži določeno distanco, v vsakem primeru pa pristop preneha delovati v tistem trenutku, ko se bralec zave, s kakšnim namenom in na kakšen način so mu bile informacije podane.
Kakšne prodajne učinke ima pozitiven pristop?
Tako, kot se ljudje bojimo negativnih stvari in bi naredili marsikaj, da jih preprečimo, se nasprotno tudi veselimo pozitivnih stvari in upam si trditi, da nas enako motivirajo. Ljudje namreč vedno stremimo po nečem boljšem in kadar nam nekdo izdelek ali storitev predstavi tako, da v opisu prepoznamo naše koristi ter rešitev, ki nam bo izboljšala življenje, kupimo še z manj pomisleki kot v zgornjem primeru. Pri pozitivnem pristopu se mora sicer pisec besedil bolj potruditi, saj ima manj časa, da prepriča, toda kadar bralec v besedilu in celotnem konceptu začuti nekaj pozitivnega, smo ga v trenutku pridobili na svojo stran.
Po mojem mnenju so danes taka besedila, edina, ki še pritegnejo. V poplavi vseh informacij je potrebno 'šokirati', tudi negativno, samo da pritegnejo bralčevo pozornost. In časa ni veliko, prvi dva ali trije stavki.
OdgovoriIzbriši