Strani

torek, 28. december 2010

Okrajšave, kratice in krajšave

Kratica je v SSKJ definirana kot „ustaljena okrajšava večbesednih imen, navadno iz začetnih črk ali zlogov“ (SSKJ, 2000). Kratice navadno pišemo z velikimi črkami (npr. RS, EU, RTVS, STA, LPP, BTC, SNG), v nekaterih primerih pa lahko prehajajo med navadna lastna imena (Nasa; Tam, Nama, Peko) in jih pišemo ter sklanjamo po običajnih sklanjatvah.

Ustrezen zapis in sklanjanje kratic

Pri sklanjanju kratic, ki jih pišemo z velikimi črkami, imamo dve možnosti:

  • za vezajem dodamo končnico z malimi črkami (v BTC-ju, za SNG-jem),
  • sklanjamo z ničto končnico (v BTC, za SNG).

* Kadar se končnica končuje na nenaglašeni samoglasnik, lahko sklanjamo besedo z običajnimi končnicami in jih zapišemo brez posebnih znamenj (Unesco, Unesca / UNESCO, UNESCA)

Krajšave

Krajšanje besed pripomore h gospodarnejši rabi jezika, s stališča copywritinga pa je uporaba krajšav dobrodošla tudi kot sredstvo za zmanjševanje občutka o ponavljanju besed (včasih smo prisiljeni večkrat uporabiti določeno daljšo besedo ali besedno zvezo, kar pri bralcu hitro vzbudi občutek, da dolgovezimo, medtem ko uporaba krajšav ta občutek bistveno zmanjša).
Kadar uporabljamo neustaljene krajšave, jih moramo na začetku besedila ustrezno pojasniti.

Seznam pogostih krajšav:

četrtek, 16. december 2010

Besedila, ki si jih zapomnimo

Kaj je tisti x-faktor, ki nekatera besedila naredi nepozabna? To je skrivnostno vprašanje, ki vznemirja tako pesnike in pisatelje, kot tudi marketinške guruje, kreativne pisce, oglaševalske lobije in druge. V preteklosti so bili številni raziskovalci na lovu za magičnimi formulami, vendar prave ni uspelo odkriti nikomur. Zanimivo pri tem je, kako težko je raziskovalcu oblikovati teorijo t. i. uspešnic (literarnih ali prodajnih), po drugi strani pa nadarjeni pisci tovrstna uspešna besedila tvorijo popolnoma enostavno in so na koncu še sami presenečeni nad njihovimi učinki, saj se jih med pisanjem ne zavedajo.

Ob prebiranju številnih knjig in razmišljanj o tej tematiki sem izluščila nekaj resnic, ki si jih je vredno zapomniti, vsekakor pa to niso koraki magične formula, saj je le-ta kot bomo videli vedno znova drugačna in unikatna.

Se najuspešnejša besedila preprosto zgodijo?

Martin Conroy, pisec najuspešnejšega prodajnega pisma za Wall Street Journal, ki so ga uporabljali kar 28 let, je skromno pripomnil, da se nekatere stvari v življenju preprosto zgodijo, ko se „v pravem trenutku srečajo znanje, sreča in malo čarovnije“ (Martin Conroy). Ob tem stavku ni kaj veliko dodati in čeprav so bile narejene številne študije zgradbe njegovega pisma ter veliko „ponatisov z drugačnimi vsebinami“, enakega učinka ni dosegel nihče. X-faktor je torej ostal skrivnost, ki se razkriva ravno v zgoraj navedeni nekoliko neoprijemljivi misli.

Podobno je s fenomenom Harryja Potterja, ki je po mnenju nekaterih nesporna mojstrovina izpod peresa prej neznane angleške pisateljice, po mnenju drugih trivialna literatura, ki je dosegla neverjeten uspeh. Resnica je za vsakega posameznika drugačna, nesporno pa gre za uspešnico in besedilo, ki si ga bodo ljudje zapomnili. Avtorica J. K. Rowling je na vprašanja, kaj je skrivnost njenega pisanja, odgovarjala: „Pri vseh knjigah sem pisala tisto, kar sem sama hotela napisati. Pišem tisto, kar me zabava. Pišem za dušo.“ Tak pristop je seveda v neskladju s klasičnimi teorijami, ki učijo, da mora pisatelj imeti ves čas pred očmi bralca, kljub temu pa njen pristop več kot očitno deluje. Tudi magične harrypotterovske formule do sedaj niso odkrili in je po vsej verjetnosti tudi ne bodo.

Skrivnost osebnega zaupanja

Tovrstnih zgodb o uspehu bi lahko navedli še veliko, vendar je bistvo današnjega razmišljanja v tem, da se moramo pri pisanju naučiti predvsem sproščenosti in osebnega zaupanja v tisto, kar sporočamo. V prvi fazi pred samim uspehom je namreč naše zadovoljstvo s samim procesom pisanja oziroma užitek pri ustvarjanju, v drugi fazi pa se je potrebno zavedati, da se uspehi kdaj zgodijo, drugič spet ne, vendar ste lahko prepričani, da bo s pravo naravnanostjo in vztrajnostjo tudi vaše besedilo kdaj med tistimi, ki si jih bo določena skupina ljudi zapomnila.

torek, 7. december 2010

Sklanjanje imen in priimkov

Pri pisanju poslovnih dopisov in tudi sicer se pogosto srečujemo z zagatami pri sklanjanju imen in priimkov, čeprav so pravila jasna in ko jih pozorno preberemo tudi enostavna. Najbolje je, da imamo tovrsten skupek pravil zapisanih na enem mestu in se v primeru zagate obrnemo na naš „plonk listek“.

3 zlata pravila sklanjanja

  • Pri moških imenih sklanjamo ime in priimek: Tone Pav − Toneta Pava.
  • Žensko ime sklanjamo, priimka pa načeloma ne: Tina Košir − Tine Košir.
  • Kadar se ženski priimek konča na -a, ga lahko tudi sklanjamo: Nuša Derenda – Nuše Derende.

Sklanjanje moških imen

Najpogosteje težave povzročajo moška imena na -o in -a, saj pogosto zasledimo sklanjanje s podaljšano končnico (npr. Marko – Markota, Miha – Mihata).
Ustrezno je namreč sklanjanje z naslednjimi obrazili:

  • Marko – Marka – Marku – Marka – o Marku – z Markom 
  • Miha – Mihe – Mihi – Miho – o Mihi – z Miho (m)

Ustrezna raba in sklanjanje okrajšav

Pri uradnih dopisih in drugod poleg imena ter priimka uporabljamo tudi krajšave in potrebno je biti pozoren na dva elementa. Okrajšave besed gospod, gospa in gospodična so standardne in predpisane, zato moramo biti pozorni, da jih uporabimo v ustrezni obliki:

  • gospod – g.
  • gospa – ga.
  • gospodična – gdč.

Izogibajte se različnim neustrezno tvorjenim okrajšavam, kot so gos., gosp. in podobno.

Okrajšave tako kot ime in priimek tudi sklanjamo, kar v konkretnem primeru izgleda npr. tako:
Pokličite go. Tino Mirt / Izročite pošiljko ge. Tadeji Les.