Strani

torek, 28. december 2010

Okrajšave, kratice in krajšave

Kratica je v SSKJ definirana kot „ustaljena okrajšava večbesednih imen, navadno iz začetnih črk ali zlogov“ (SSKJ, 2000). Kratice navadno pišemo z velikimi črkami (npr. RS, EU, RTVS, STA, LPP, BTC, SNG), v nekaterih primerih pa lahko prehajajo med navadna lastna imena (Nasa; Tam, Nama, Peko) in jih pišemo ter sklanjamo po običajnih sklanjatvah.

Ustrezen zapis in sklanjanje kratic

Pri sklanjanju kratic, ki jih pišemo z velikimi črkami, imamo dve možnosti:

  • za vezajem dodamo končnico z malimi črkami (v BTC-ju, za SNG-jem),
  • sklanjamo z ničto končnico (v BTC, za SNG).

* Kadar se končnica končuje na nenaglašeni samoglasnik, lahko sklanjamo besedo z običajnimi končnicami in jih zapišemo brez posebnih znamenj (Unesco, Unesca / UNESCO, UNESCA)

Krajšave

Krajšanje besed pripomore h gospodarnejši rabi jezika, s stališča copywritinga pa je uporaba krajšav dobrodošla tudi kot sredstvo za zmanjševanje občutka o ponavljanju besed (včasih smo prisiljeni večkrat uporabiti določeno daljšo besedo ali besedno zvezo, kar pri bralcu hitro vzbudi občutek, da dolgovezimo, medtem ko uporaba krajšav ta občutek bistveno zmanjša).
Kadar uporabljamo neustaljene krajšave, jih moramo na začetku besedila ustrezno pojasniti.

Seznam pogostih krajšav:

četrtek, 16. december 2010

Besedila, ki si jih zapomnimo

Kaj je tisti x-faktor, ki nekatera besedila naredi nepozabna? To je skrivnostno vprašanje, ki vznemirja tako pesnike in pisatelje, kot tudi marketinške guruje, kreativne pisce, oglaševalske lobije in druge. V preteklosti so bili številni raziskovalci na lovu za magičnimi formulami, vendar prave ni uspelo odkriti nikomur. Zanimivo pri tem je, kako težko je raziskovalcu oblikovati teorijo t. i. uspešnic (literarnih ali prodajnih), po drugi strani pa nadarjeni pisci tovrstna uspešna besedila tvorijo popolnoma enostavno in so na koncu še sami presenečeni nad njihovimi učinki, saj se jih med pisanjem ne zavedajo.

Ob prebiranju številnih knjig in razmišljanj o tej tematiki sem izluščila nekaj resnic, ki si jih je vredno zapomniti, vsekakor pa to niso koraki magične formula, saj je le-ta kot bomo videli vedno znova drugačna in unikatna.

Se najuspešnejša besedila preprosto zgodijo?

Martin Conroy, pisec najuspešnejšega prodajnega pisma za Wall Street Journal, ki so ga uporabljali kar 28 let, je skromno pripomnil, da se nekatere stvari v življenju preprosto zgodijo, ko se „v pravem trenutku srečajo znanje, sreča in malo čarovnije“ (Martin Conroy). Ob tem stavku ni kaj veliko dodati in čeprav so bile narejene številne študije zgradbe njegovega pisma ter veliko „ponatisov z drugačnimi vsebinami“, enakega učinka ni dosegel nihče. X-faktor je torej ostal skrivnost, ki se razkriva ravno v zgoraj navedeni nekoliko neoprijemljivi misli.

Podobno je s fenomenom Harryja Potterja, ki je po mnenju nekaterih nesporna mojstrovina izpod peresa prej neznane angleške pisateljice, po mnenju drugih trivialna literatura, ki je dosegla neverjeten uspeh. Resnica je za vsakega posameznika drugačna, nesporno pa gre za uspešnico in besedilo, ki si ga bodo ljudje zapomnili. Avtorica J. K. Rowling je na vprašanja, kaj je skrivnost njenega pisanja, odgovarjala: „Pri vseh knjigah sem pisala tisto, kar sem sama hotela napisati. Pišem tisto, kar me zabava. Pišem za dušo.“ Tak pristop je seveda v neskladju s klasičnimi teorijami, ki učijo, da mora pisatelj imeti ves čas pred očmi bralca, kljub temu pa njen pristop več kot očitno deluje. Tudi magične harrypotterovske formule do sedaj niso odkrili in je po vsej verjetnosti tudi ne bodo.

Skrivnost osebnega zaupanja

Tovrstnih zgodb o uspehu bi lahko navedli še veliko, vendar je bistvo današnjega razmišljanja v tem, da se moramo pri pisanju naučiti predvsem sproščenosti in osebnega zaupanja v tisto, kar sporočamo. V prvi fazi pred samim uspehom je namreč naše zadovoljstvo s samim procesom pisanja oziroma užitek pri ustvarjanju, v drugi fazi pa se je potrebno zavedati, da se uspehi kdaj zgodijo, drugič spet ne, vendar ste lahko prepričani, da bo s pravo naravnanostjo in vztrajnostjo tudi vaše besedilo kdaj med tistimi, ki si jih bo določena skupina ljudi zapomnila.

torek, 7. december 2010

Sklanjanje imen in priimkov

Pri pisanju poslovnih dopisov in tudi sicer se pogosto srečujemo z zagatami pri sklanjanju imen in priimkov, čeprav so pravila jasna in ko jih pozorno preberemo tudi enostavna. Najbolje je, da imamo tovrsten skupek pravil zapisanih na enem mestu in se v primeru zagate obrnemo na naš „plonk listek“.

3 zlata pravila sklanjanja

  • Pri moških imenih sklanjamo ime in priimek: Tone Pav − Toneta Pava.
  • Žensko ime sklanjamo, priimka pa načeloma ne: Tina Košir − Tine Košir.
  • Kadar se ženski priimek konča na -a, ga lahko tudi sklanjamo: Nuša Derenda – Nuše Derende.

Sklanjanje moških imen

Najpogosteje težave povzročajo moška imena na -o in -a, saj pogosto zasledimo sklanjanje s podaljšano končnico (npr. Marko – Markota, Miha – Mihata).
Ustrezno je namreč sklanjanje z naslednjimi obrazili:

  • Marko – Marka – Marku – Marka – o Marku – z Markom 
  • Miha – Mihe – Mihi – Miho – o Mihi – z Miho (m)

Ustrezna raba in sklanjanje okrajšav

Pri uradnih dopisih in drugod poleg imena ter priimka uporabljamo tudi krajšave in potrebno je biti pozoren na dva elementa. Okrajšave besed gospod, gospa in gospodična so standardne in predpisane, zato moramo biti pozorni, da jih uporabimo v ustrezni obliki:

  • gospod – g.
  • gospa – ga.
  • gospodična – gdč.

Izogibajte se različnim neustrezno tvorjenim okrajšavam, kot so gos., gosp. in podobno.

Okrajšave tako kot ime in priimek tudi sklanjamo, kar v konkretnem primeru izgleda npr. tako:
Pokličite go. Tino Mirt / Izročite pošiljko ge. Tadeji Les.

četrtek, 25. november 2010

3 skrivnosti uspešnih poslovnih dopisov

Poslovni dopisi so nedvomno neizogiben del poslovne komunikacije in pogosto igrajo pomembno vlogo pri uspešnosti celotnega poslovanja. Posebno težo imajo tedaj, kadar moramo z njimi čim bolj učinkovito rešiti morebitne spore ali uporabiti premišljene taktike prepričevanja. Pisana beseda ima v primerjavi z osebnim kontaktom določene omejitve, vendar lahko po drugi strani predstavlja zelo efektivno orodje, ki nam pomaga doseči želene učinke.


1. Izogibajte se uporabi vedno istih obrazcev

Dejstvo je, da se v naši dnevni komunikaciji nabor različnih dopisov hitro skrči na nekaj variant in tudi sami se jih kmalu naveličamo. Toda temu se moramo zavestno čim bolj izogibati, še posebej takrat, kadar je dopis pomemben. Ljudje namreč naš ton iz napisanega hitro razberejo in se tudi sami odzovejo bodisi medlo bodisi nezainteresirano, s čimer se krhajo dobri poslovni odnosi. Pri pisanju zato bodite ustvarjalni in ko se zalotite, da ste zapadli v rutino, izumite kaj novega, uporabite fraze, ki jih sicer ne bi, ali pa začnite z inovativnim uvodom. Vaš trud bo poplačan nemudoma, ko boste prejeli svež odziv prejemnika.

2. Uporabite domiselne zaključne pozdrave

Najpogosteje se inovativnost ustavi pri zaključnih frazah, saj po pregledu naših dopisov ugotovimo, da uporabljamo ene in iste dolgočasne pozdrave in vljudnostne fraze. Vendar nam ravno zaključek daje dobro iztočnico, da omenimo nekaj vzpodbudnega, morda celo pohvalimo naslovnika oziroma mu namesto običajne zveze Lep pozdrav zaželimo preprost, a svež in učinkovit Prijazen dan.

3. Naučite se prilagajati ton dopisa

Glavni atribut pisne komunikacije v primerjavi z osebnim stikom se pokaže v kritičnih situacijah, kot so spori, pritožbe in drugi negativni odzivi, saj imamo pri pisanju odgovora bistveno več časa za premislek in veliko lažje upoštevamo pravilo štetja do deset. Pisno komuniciranje nam v tovrstnih primerih omogoča celo zavidljive uspehe, saj nam ponuja celo paleto možnosti, kako se ustrezno odzvati. Bistvena tehnika, ki jo moramo pri tovrstnem odzivu uporabiti, je spreminjanje negativnega odziva v nevtralnega oziroma pozitivnega. Detajlne korake tehnike boste izvedeli v enem naslednjih prispevkov.

torek, 9. november 2010

Uporaben pravopis: stičnost ločil

Upoštevanje pravil stičnosti posameznih ločil je ena pogostejših zagat pri pisanju vseh vrst besedil, saj so pravila pogosto kršena celo v javnih besedilih in se nam hitro zgodi, da splošno priučene napake ponavljamo sami.

Stičnost ločil delimo v 4 kategorije in s konkretnimi primeri bomo pokazali ustrezno rabo vseh vrst ločil glede na strokovne smernice slovenskih pravopisnih priročnikov.

STIČNA LOČILA
  • opuščaj ______'______   (primer: Dekl'ce so plesale)
  • vezaj ______-______    (primer: 60-letnica)
  • poševnica ______/______    (primer: iskati/poiskati)

LEVOSTIČNA LOČILA
  • pika ______. ______    (primer: Sedla je. Prijazno se je nasmehnila.)
  • vejica ______, ______    (primer: Sreča je, da je pred mano pot.)
  • vprašaj ______? ______    (primer: Kdaj se bova spet videla?)
  • klicaj ______! ______    (primer: Nikar tako hitro!)
  • podpičje ______; ______    (primer: Imel je veliko dela; včasih je skladal tudi pozno v noč.)
  • dvopičje ______: ______    (primer: Dobro se je osredotočiti na: pisanje, branje in interpretacijo.)
  • narekovaj zgoraj ______ “ ______    (primer: Pojdi zdaj!“)
  • zaklepaj ______) ______    (primer: Pojdite do zadnji vrat (desno).)
  • deljaj ______-    (primer: tradi-   (nova vrstica)  cija)

DESNOSTIČNA LOČILA
  • narekovaj spodaj „______    (primer: Gremo naprej!“)
  • oklepaj (______    (primer: To pa naj ostane skrivnost (smeh).)

NESTIČNA LOČILA
  • tri pike ______ ...    (primer: Ko se s pogledom zazremo stran ... Odplavamo ...)
  • pomišljaj ______ – ______ *    (primer: Ja – pridem.)
Pomišljaj je v pomenu od–do stičen; npr. 1996–1999.

Dodatne smernice za ustrezno pisanje ločil

1. Med dvema ločiloma ni presledkov.
(Primer: Skrivnosti nam je zaupal prof. Uroš Marte, univ. dipl. inž., ki dela in živi v Avstraliji.)

2. Pri številčenju poglavij za piko ni presledkov.
  (Primer: 1.1.2.1)

3. Levostičnost pike bi morali upoštevati tudi pri pisanju datumov.
(Primer: 21. 12. 2010)

Najpomembnejša poglavja slovenskega pravopisa so zdaj na voljo tudi kot APLIKACIJA ZA MOBILNE TELEFONE.

četrtek, 28. oktober 2010

Kako napisati učinkovito besedilo?

Marketing išče vedno nove izrazne možnosti, preizkuša meje, testira nove metode in se na vsakem koraku usmerja le k enemu cilju: dobičku. Vendar so se časi tako imenovanih instant zaslužkov in metod uspeha iz danes na jutri spremenili, saj trg postaja vedno bolj zasičen. Bistveno vprašanje je, kateri pristop ubrati? Nekateri so se usmerili v agresiven marketing, pri katerem na stranke prežijo na vsakem koraku, drugi izbirajo bolj prefinjene ali subtilne t. i. gverilske pristope. Odgovora, kam naprej, ne zna povedati nihče, vendar to tudi ni moj današnji namen.

Prehodite kilometer v čevljih tistega, kateremu pišete.
Mike Morgan

Predstaviti želim namreč pomembno dimenzijo uspešnega marketinga, za katero se je po drugi strani potrebno precej potruditi. Tudi za tekstopisce se zdi, da ugaša čas neomejenega kreativnega izražanja, ki je pogosto samo sebi namen, in prihaja čas jasnih ter uporabnih sporočil.

Eden pomembnejših ameriških tekstopiscev Mike Morgan v svojih napotkih za dobro pisanje zelo poudarja pomembnost vživljanja v vlogo tistega, ki mu je besedilo namenjeno. Tovrstna metoda je ena daleč najuspešnejših, saj tekstopiscu pomaga besedilo oblikovati natanko tako, kot ga naslovnik želi, zato so tudi možnosti prepričevanja izredno velike.

Kaj si stranka želi, kaj potrebuje in kaj pričakuje od nas?

Vendar tako imenovane ''zamenjave čevljev'' ni mogoče narediti čez noč, temveč je potrebno pri uspešnem pisanju ubrati drug pristop. Največ dela je namreč potrebno opraviti pred začetkom samega pisanja, saj je treba dobro raziskati potrebe ciljne stranke, kateri besedilo namenimo. Tukaj bližnjic ni in kakor hitro se zatečemo v varno zavetje svojega sklepanja in predvidevanja, že izgubljamo. Stranko moramo neizbežno povprašati, kaj si želi, kaj potrebuje in kaj pričakuje od nas.  Pozitivna stvar tega pristopa je, da končno besedilo, ki prepriča našo stranko, učinkovito deluje na celotno skupino ciljnih strank s podobnimi interesi in takrat začne naše besedilo dosegati učinke, ki smo jih želeli.

Ta pristop vsekakor ni odkritje tople vode in se v praksi pri dobrih tekstopiscih uporablja ves čas, vendar je o pomembnih stvareh bolje slišati večkrat, kot nikoli.

ponedeljek, 18. oktober 2010

Uporaben pravopis: pisanje vejic

Pisanje vejic je področje, s katerim se srečujem vsak dan v poslovni in privatni korespondenci, pred zadrego pa se pogosto znajdemo predvsem pri pisanju uradnih besedil, za katera si želimo, da bi bila pravopisno čim bolj pravilna.

Ogledali si bomo nekaj uporabnih pravil, po katerih se lahko pri pisanju vejic orientiramo.

Vejice, ki nam jih narekujejo vezniki

Vejice navadno pišemo pred spodaj naštetimi vezniki, ki si jih je najbolje zapomniti, saj so v večini primerov zanesljivo opozorilo za zapisovanje vejice.

Protivni vezniki: a, pa, vendar, toda, ampak, temveč, le, samo
Sklepalni vezniki: zato, zatorej, torej
Vzročni vezniki: kajti, namreč, sicer, saj
Pojasnjevalni vezniki: to je, in sicer, in to
Pred drugim delom stopnjevalnega veznika: ne samo – ampak tudi, ne le – temveč tudi, tako – kakor tudi

Primeri:
Želeli smo ji sporočiti novico, vendar nismo imeli možnosti za to.
Rezultati so pričakovani, kajti vseskozi so tendence kazale v to smer.
Razprava ne opisuje samo dejstev, ampak tudi konkretne primere.
Predstava je končana, zato je čas za razpravo.

Primeri, kjer vejice NE zapisujemo

Vezalni vezniki: in, ter, pa
Pred drugim delom ločnega veznika: ali – ali, bodisi – bodisi
Stopnjevalno priredje: ne – ne, niti – niti

Primeri:
Dobro je počakati in šele kasneje realno oceniti situacijo.
Ali mi boste pomagali ali naj pomoč raje poiščem drugje?
Niti z delom niti z uporom niso prišli daleč.

Kadar je skupaj več veznikov, vejice med njimi ne pišemo (izpišemo jo samo pred prvim veznikom, kjer je to potrebno).

Več veznikov skupaj: in ko, toliko da, s tem da, in ker, tako kot, tako da

Primeri:
Pravočasno ste nam posredovali gradiva, tako da bomo nemudoma pričeli z delom.

Najpomembnejša poglavja slovenskega pravopisa so zdaj na voljo tudi kot APLIKACIJA ZA MOBILNE TELEFONE.