Odgovori na slovnična vprašanja, ki ste jih zastavili bralci

Glede na to, da bodo informacije gotovo zanimale širši krog bralcev, objavljam nekatera vprašanja, ki ste mi jih posredovali bralci, ter moje odgovore nanje.

1. Zanima me raba vejice za besedo PROSIM. Npr. Prosim, odidi! Prosim, poglej vremensko napoved. Prosim, da preveriš podatke. Ali je to pravilno? Hvala

Da, vejico za besedo prosim vedno pišemo in vsi vaši primeri so ustrezni.

2. Pozdravljeni, zanima me, kako se piše merilo, npr. 1: 15.000. Je dvopičje levostično? Hvala za odgovor!

V tem primeru dvopičje nadomesti besedo proti, zato je nestično. Ustrezen zapis je torej 1 : 15.000.

3. Kako se sklanja priimek Jakupec? Jakupeca ali Jakupca? Hvala!

V omenjenem primeru je možno in ustrezno sklanjanje obeh različic. V SP in SS se namreč pravila ponekod izključujejo, po drugi strani pa se tovrstne različice rešujejo z dopuščanjem obeh variant (podobno Jakac - Jakca in Jakaca). Če bi sklepali po sklanjanju podobno tvorjene besede modrec, je ustrezna različica Jakupeca, po drugi strani lahko e interpretiramo kot neobstojni soglasnik, ki pri sklanjanju odpade (Jakupca).

V tem primeru torej ne morete zgrešiti ne glede na to, katero različico izberete.

4. Pozdravljeni, kako se pravilno napiše:
- razmerje 50 : 50 (nestično) ali stično 50:50
- 50% ali 50 %
Hvala vnaprej.
Lep pozdrav!

Razmerje 50 : 50 se v skladu s Pravopisom piše nestično; enako velja tudi za pisanje %, ki se vedno pišejo nestično (50 %).

5. Imam vprašanje:
Kdaj se pri takem stavku piše pika in kdaj vprašaj?
Zanima me, ali ti je bilo včeraj pri meni lepo. (?)
Zanima me, kako si se imel na dopustu. (?)
Hvala!

V skladu s Slovenskim pravopisom vprašaj pišemo na koncu enostavčnih vprašalnih povedi (Kje si bil?) in za podredjem, v katerem je glavni stavek vprašalni (Ali ne vidiš, da nimam časa?).
V SP sta tvoja primera omenjena kot posebnost, in sicer: Za vprašalnim odvisnikom stoji vprašaj samo tedaj, kadar ga zahteva glavni stavek, sicer pa pika ali klicaj (Vprašala sva ga, ali je videl našo mater).

V obeh primerih, ki ju omenjate, na koncu torej stoji pika, ker glavni stavek (Zanima me) ni vprašalni.

Kako pomemben je dober koncept spletne strani (1. del)

Dobra spletna stran med drugim pomeni tudi dober, premišljen in učinkovito zastavljen koncept spletne strani, dopolnjen s primernimi vsebinami in marketinškimi elementi, ki vplivajo na uspešnost prodaje.

V primeru, kadar je potrebno pripraviti koncept za manj zahtevno spletno stran, ki služi zgolj predstavitvi podjetja in bo tudi vsebinsko manj obsežna, večjih težav nimamo, saj se lahko držimo ustaljenega ogrodja, ki ga dopolnimo z ustreznimi vsebinami.

Klasičen koncept spletne strani

• Naslovnica
• Storitev 1
• Storitev 2
• Storitev 3
• Reference
• O podjetju
• Kontakt

Klasičen koncept spletne strani je torej oblikovan kot enonivojska spletna stran, kjer je dostop do podstrani omogočen neposredno iz glavnih kategorij.

Poskrbite, da ne boste izgubljali strank

Kadar je stran vsebinsko bolj kompleksna in je potrebno na njej predstaviti množico storitev, različnih skupin izdelkov ipd., pa je potrebno biti pri zasnovi koncepta še posebej previden, saj lahko neustrezno zasnovana razporeditev zmede uporabnike. Posebej nevarno je, če so strani izjemno kompleksne in se uporabnik na njih ne znajde, saj bo v tem primeru hitro obupal in zgrešil vse pomembne informacije, ki ste mu jih želeli posredovati.

V primeru kompleksnih strani morajo biti meniji na podstrani vedno omogočeni in nastavljeni tako, da zagotavljajo enostavno prehajanje med kategorijami in enostavno vračanje na prejšnje strani. V večini primerov je priporočljivo, da so meniji statični, saj so na ta način uporabniku ves čas vidni in mu omogočajo lažjo orientacijo.

Odgovori na vprašanja - V ŽIVO

Glede na to, da se med pisanjem pogosto srečujemo z dilemami, ki lahko zaustavijo naš proces pisanja in zanje porabimo veliko dragocenega časa, je zdaj na voljo SOS odgovarjanje na vprašanja V ŽIVO ali po e-mailu preko enostavnega obrazca.

Vabljeni ste, da me konktaktirate kadar koli, ko boste v zagati in z veseljem vam bom pomagala razrešiti dileme. Uporaba obeh pripomočkov za ažurno svetovanje in pomoč pri pisanju je popolnoma enostavna, odgovore na vaša vprašanja pa boste dobili hitreje kot kadar koli prej.

Več o odgovarjanju v živo najdete pod zavihkom Odgovori na vprašanja - v živo oziroma na povezavi: http://pisanje-besedil.blogspot.com/p/odgovori-na-vprasanja-v-zivo.html

Razlika med besedama isti/enak

Slovenščina nas zaradi bogatosti svojega nabora besed in zaradi številnih pravil, ki jezik oblikujejo in normirajo, včasih zaplete v jezikovne zanke, ki jih naš „posluh za jezik“ ne razreši vedno ustrezno. Pogosto se zatakne pri razlikovanju med besedama isti in enak, saj se v mnogih primerih ne znamo ustrezno odločiti, katera različica bi bila bolj primerna.

V izogib tovrstnim dilemam bom obrazložila temeljne razlike med besedama in navedla primere, iz katerih bo mogoče lažje in jasneje razbrati ustrezen pomen in uporabo v konktekstu.

ISTI

Beseda isti je v SSKJ definirana: „na katerega se misli, iz katerega se izhaja: še isti dan je izpolnil obljubo; stanujeta v istem hotelu; vrnili so se po isti poti.“

ENAK

Beseda enak je v SSKJ definirana: „ki se po lastnostih, značilnostih ujema, ne razlikuje med seboj: razdeliti na enake dele; enaki količini, vsoti; hiše so si zelo podobne, niso pa enake; dvojčki so čisto enaki; ploščinsko popolnoma enaki trikotniki“.

Temeljna razlika med obema je torej v tem, da pridevniški zaimek isti uporabljamo takrat, kadar govorimo o eni stvari, besedo enak pa takrat, kadar govorimo o več različnih stvareh.

Razliko je mogoče zelo jasno razbrati iz naslednjega primera:

Miha je imel v roki rdečo žogo z napisom Nike in to isto žogo je predal Juretu. Pridružila se jima je Mojca, ki jima je povedala, da je za rojstni dan dobila enako žogo, kot jo ima Miha.

V kolikor naletite na kontekst, kjer vam razlika med besedama še vedno ne bo jasna, ste dobrodošli, da navedete primer v komentarju in pomagala vam ga bom razrešiti.

Kje dobiti ideje za pisanje?

Pogosto se nam dogaja, da moramo oziroma želimo napisati določeno besedilo, vendar je naša zakladnica idej popolnoma prazna. Ta občutek se lahko sprevrže v mučenje in večurno sedenje ob praznem ekranu, lahko pa ga nemudoma spremenite v kreativni lov na ideje. Spoznali bomo 5 uporabnih načinov za pridobivanje idej, ki so lahko odlična iztočnica za vaše pisanje in jih lahko spremenite v vrhunska besedila.

5 (ne)skritih adutov

1. Spletne strani z izbrano tematiko

Ne glede na to, o čem pišemo, gotovo na spletu že obstajajo podobne vsebine bodisi v slovenščini bodisi v tujem jeziku. Nikakor ne svetujem prevajanja vsebin ali neposredne kraje posameznih delov, saj to ni v skladu ne s konceptom kreativnosti ne z avtorskimi pravicami, vsekakor pa nas bodo tuje vsebine navdale z navdihom, saj imajo drugi avtorji popolnoma drugačen slog pisanja kot mi in so glede izbrane tematiki gotovo izpostavili drugačne poudarke, kot bi jih mi, kar je lahko v veliko pomoč in navdih.

2. Pridobimo informacije od ciljnih bralcev/kupcev

Velikokrat pozabljamo na najbolj očitno pomoč in zgubljamo dragocen čas s tuhtanjem, raziskovanjem in lastnim vrednotenjem, kaj vaše ciljne kupce/bralce najbolj zanima, čeprav je pot do odgovorov bistveno lažja. Najbolj točen in neizčrpen vir informacij so ravno oni, saj najbolj vedo, kaj si želijo in vam lahko zaupajo njihova pričakovanja. Tako oboroženi z uporabnimi informacijami boste tudi besedila z lahkoto napisali.

3. Razširite gledišče

Kadar se uporno vrtimo okoli določene tematike in ne uspemo usmeriti misli v kreativnost, je po navadi eden izmed vzrokov tudi to, da smo si izbrali preozko gledišče. V pomoč je čisto preprosta vaja, ki nam pomaga, da na se na osrednjo tematiko ozremo v nekoliko drugačni luči. Pomislite na čim bolj splošne teme, ki se morda le delno dotikajo vaše izbrane tematike ter maksimalno razširite svoje gledišče na izbrano temo. Gotovo boste dobili uporabne ideje, ki vas bodo preusmerile nazaj k rdeči niti vaše naloge.

4. Lotite se teme s črno-belim pristopom

Pri pisanju marketinških besedil je dovoljena maksimalna kreativnost in ni pomembno, kako se prebijete do želenega cilja. Obstaja nešteto smernic in nasvetov za pisanje, vendar je v vsakem primeru potrebno najti lasten način in pot. Včasih je v veliko pomoč ustvarjalni princip, s pomočjo katerega osrednje izhodišče prikažemo iz dveh popolnoma različnih zornih kotov, ki si med sabo lahko celo nasprotujeta. Najboljši prodajni teksti imajo v sebi intenzivno nasprotje, ki sproža odziv in močna čustva pri široki skupini ciljnih kupcev.

5. Vprašajte za ideje koga nevtralnega

Včasih se nam najbolj briljantne ideje utrnejo, kadar se pogovarjamo z nekom nevtralnim, ki ni neposredno povezan s tematiko, o kateri pišemo. Ljudje zelo radi izražamo svoja menja in morda bo ravno mnenje vašega sodelavca ali prijatelja tisto, ki vas bo usmerilo na prave tirnice in povzročilo kreativno iskrenje idej. Odprite vse čute, opazujte okolico in se naučite prepoznavati uporabne informacije tudi tam, kjer jih na prvi pogled ne opazite.

Ustrezna raba vezaja in pomišljaja

Vezaj in pomišljaj sta ločili, ki sta si med seboj vizualno zelo podobni in ju pri uporabi v besedilih pogosto zamenjujemo. V izogib temu bomo opredelili glavne razlike med obema ločiloma in prikazali konkretne primere rabe.

Pomišljaj

Pomišljaj je daljša črtica kot vezaj in je načeloma nestičen.

Raba pomišljaja

• Namesto predlogov od ... do (proga Ljubljana–Trst, odprto 8–12),
• nestično v matematiki pomeni minus, 
• pri navajanju temperature npr. –23 ºC.

Vezaj

Vezaj je v primerjavi s pomišljajem krajša črtica, načeloma je stičen, redko tudi nestičen.

Raba vezaja

• Stični vezaj pišemo med deli zložene besede, ki bi bili v prosti zvezi povezani z in (poljsko-ruski, črno-bela fotografija, Ljutomersko-Ormoške gorice).
• Stični vezaj pišemo med sestavinami zloženk, nastalih iz podredne zveze, če je prvi del števka ali črka (25-letnica, 100-odstoten, 48-kilometrska, C-dur, C-vitamin, TV-drama, C-mol, 14-krat).
• Nestični vezaj pišemo med deloma dvojnega imena, ko se obe imeni pregibljeta** (Šmarje - Sap → Šmarje in Sap; Videm – Dobrepolje; ni pa prav Ljubljana - Bežigrad, kjer gre za en sam del Bežigrad v Ljubljani).

** Dvojna imena se pišejo z nestičnim vezajem, ne s pomišljajem. (Šmarje - Sap; oboje se sklanja: v Šmarju - Sapu).

Pisanje kot ustvarjalni proces

Hitrostna mrzlica današnjega časa se vedno bolj odraža tudi pri pisanju oziroma na splošno pri ustvarjanju. Vse bi želeli narediti na hitro, v najkrajšem možnem času, pogosto celo pod prisilo. Rezultat so seveda izdelki, ki nikakor ne dosežejo zaželenih učinkov, po drugi strani pa tudi stiske tvorcev besedil, ki vedno bolj pogosto čutijo tako imenovano pisateljsko blokado in odpor do pisanja.

Se tudi vam dogaja, da imate v nekem trenutku celo odpor do pisanja e-mailov, kaj šele, da bi sestavili ustrezno in učinkovito poslovno ali celo prodajno besedilo? Oddahnite si, podobno se je dogajalo tudi največjim mojstrom umetnostne besede. Pisatelj Ernest Hemingway je denimo o svojem pisateljskem ustvarjanju dejal: »Moje pisateljske navade so preproste: dolga obdobja razmišljanja, kratka obdobja pisanja.« Gre torej za poseben pisateljski utrip, ki se mu je smiselno prilagoditi.

Če se s pisanjem ukvarjate poklicno ali pa ste trenutno v obdobju, ko morate producirati večjo količino besedil (pisanje diplomske naloge, raziskovalnega članka …), je smiselno zelo dobro izkoristiti tako imenovana kreativna obdobja/ure/minute. V tistem času lahko namreč napišete tudi do 60 % več, poleg tega pa so vsebine veliko bolj kvalitetne kot takrat, kadar se silite s pisanjem.

Torej, pisanje ni zastonj definirano kot ustvarjalni proces, vsako ustvarjanje pa kot veste zahteva tudi svobodo, zato bodite prizanesljivi do sebe, hkrati pa dobro izkoristite čas, ko vaša domišljija poleti.