Strani

torek, 20. marec 2012

Prvi pomladni dan

Prvi pomladni dan bomo obeležili z ekskluzivnim popustom na ponudbo eTečajev, ki predstavljajo sodoben način učenja kar iz udobja domačega naslonjača.

Izkoristite ekskluziven popust in pri prijavi na katerega koli izmed eTečajev pripišite kodo „prvi pomladni dan“ ter si zagotovite 20 % popust.

http://www.etecaji.si/

Naj se pomlad začne z veliko novega znanja!

ponedeljek, 5. marec 2012

Kreativno pisanje tečaj

Pisanje je nedvomno umetnost, ustvarjanje in igra besed, ki se med seboj povezujejo v nove pomene in bralcu prinašajo zakladnico novih idej, zgodb in dogodkov. Ena izmed vej pisanja besedil je tudi kreativno pisanje, ki predstavlja odskočno desko za vse, ki želijo svojo domišljijo spustiti na plan in se prepustiti ustvarjanju unikatnih svetov, v katerih bodo uživali tudi bralci.

Kreativno pisanje se v mnogih pogledih razlikuje od strogega akademskega pisanja, saj je njegova osnovna komponenta igrivost. Pri kreativnem pisanju so sicer pomembni slog, besedni zaklad, raba jezika in podobno, vendar ima še večjo težo pisateljevo samoizražanje in unikatnost, s katero posreduje informacije. Kreativni pisec ni nikdar dokončno izoblikovan, saj vedno odkriva nove možnosti izražanja, preizkuša nove, drugačne pristope in črpa iz neomejenih virov navdiha, ki sestavljajo atraktivne zgodbe.

Ali se je kreativnega pisanja mogoče naučiti?

Nekateri so mnenja, da je pisanje dar oziroma talent, ki se ga ni mogoče priučiti, vendar je dejstvo, da se dober pisatelj ne rodi, temveč to šele postane po mnogih prebranih in napisanih vrsticah ter po mnogih uspešnih in manj uspešnih poskusih. Odlična izbira za vse, ki bi želeli izuriti veščino pisanja, je tečaj kreativnega pisanja, kjer je mogoče spoznati uporabne teoretične osnove, ki so lahko v veliko pomoč tako izurjenim piscem kot začetnikom. Glavni poudarek tečaja je na praktičnih vajah pisanja, ki so zasnovane tako, da razvijajo veščino razmišljanja izven ustaljenih okvirov in pomagajo pri razvijanju veščine pisanja.

Če se želite prepustiti kreativnosti in ustvarjalnosti, se lahko odločite za Tečaj kreativnega pisanja.

torek, 28. februar 2012

Uporaba besede starš

Zadnje čase v vseh vrst občilih opažamo uporabo oblike starš, zato si oglejmo, kaj o rabi povedo priročniki.

Beseda starši je v osnovi množinski samostalnik in je v skladu s Slovenskim pravopisom in SSKJ označena kot nezaznamovana oblika. Oglejmo si oba izpisa rabe:

SSKJ

stárši -ev m mn., dv. tudi stárša, ed. stil. stárš (á ā) 1. mn. tudi dv. moški in ženska v odnosu do svojega otroka: starši imajo najmlajšega otroka najrajši; žena je ohranila priimek po starših; med vojno je izgubil oba starša; očetovi starši; ostareli, popustljivi starši; otrok brez staršev; pogovor s starši; zanj skrbijo kot pravi starši požrtvovalno / adoptivni starši // (živalski) samec in samica, ki imata mladiča: starša sta ves dan prinašala hrano mladičem; pes ima dobre lastnosti svojih staršev 2. moški in ženske, ki imajo otroka, otroke: starši morajo skrbeti za otroke; na sestanek je prišlo veliko staršev; predavanje za starše 3. v zvezi stari starši starši očeta ali matere: njegovi stari starši so že umrli; obiskovati stare starše 4. biol. moški in ženski osebek začetne generacije pri križanju: vzgojiti križance s pozitivnimi lastnostmi staršev ● žarg. biti dober starš mati, oče; krušni starši očim in mačeha; rednika, hranitelja; prvi starši po bibliji Adam in Eva

Slovenski pravopis

stárši -ev m mn., dv. neknj. pog. stárša (á; á ȃ) skrbni ~; ohraniti priimek po ~ih; izgubiti oba od ~ev; podpis enega od ~ev


Oglejmo si, kaj priročnika povesta o dvojini in ednini

Slovenski pravopis tako dvojino starša kot ednino starš označi s kvalifikatorjem neknjižno pogovorno, kar pomeni, da naj ju v knjižnem jeziku ne bi uporabljali.

stárš -a m s -em člov. (á) neknj. pog. eden od staršev

V SSKJ je situacija nekoliko drugačna, saj je dvojina označena s kvalifikatorjem tudi, ki označuje »manj navadno dvojnico, ki se v knjižnem jeziku ali umika ali uveljavlja«. Edninska oblika starš ima pred seboj kvalifikator stil., ki označuje »dvojnico, ki je v sodobnem knjižnem jeziku stilno obarvana«.

Če pogledamo, kakšno je stanje v korpusih, opazimo, da je raba besede starš zastopana v razmeroma majhnem številu zapisov, vendar se uporablja. V Novi besedi zasledimo 329 zapisov besede starš (proti 22.568 zapisom besede starši). V Fidiplus najdemo 88 zapisov besede starš in 931 zapisov besede starši.

torek, 14. februar 2012

Najpogosteje zatipkane besede

Navada je železna srajca in pogosto se nam zgodi, da v besedilih uporabljamo zapise besed, pri katerih nas ob branju pravzaprav nič ne zmoti, medtem ko nam črkovalnik besedo vztrajno podčrtuje oziroma črkovalnika sploh ne uporabljamo in s površnimi zapisi v slabo voljo spravimo pozorne bralce. V nadaljevanju bomo navedli najpogosteje zatipkane besede ter jasno označili odvečne, zamenjane ali manjkajoče črke, da boste naslednjič, ko boste natipkali ali napisali besedo, mnogo bolj pozorni in jo boste že v prvem poskusu zapisali slovnično ustrezno.



NEUSTREZEN ZAPIS
SLOVNIČNO USTREZEN ZAPIS
Neustrezne črke
upliv
vpliv
povdariti
poudariti
vnovčiti
unovčiti
Manjkajoče črke
nadaljni
nadaljnji
mankajoč
manjkajoč
domišlija
domišljija
življenski
življenjski
Odvečne črke
sumnjičav
sumničav
vozelj
vozel
zaželjen
zaželen
knjižnjica
knjižnica
Zamenjane črke
karcenogen
kancerogen
metereolog
meteorolog
astreoid
asteroid

četrtek, 19. januar 2012

Online tečaji oziroma eTečaji

V sklopu pisanja besedil smo razvili novo storitev ONLINE TEČAJE, ki predstavljajo sodoben način učenja. Etečaji so inovativen način, da lahko dragoceno znanje pridobivate kar iz udobja domačega naslonjača. Vsa gradiva lahko nemoteno prenesete na računalnik in jih shranite za nadaljnjo uporabo. Ves čas vam je na voljo pomoč mentorja in tako hitro dobite odgovore na vsa vprašanja in dileme.

Kako potekajo etečaji? 

Online tečaji se izvajajo v profesionalnem okolju za virtualno učenje imenovanem Blackboard. Na spletnem naslovu, ki ga boste prejeli ob prijavi na tečaj, se z dodeljenim uporabniškim imenom in geslom prijavite v virtualno učilnico. Odpre se vam meni, preko katerega na enostaven način dostopate do vseh gradiv, vaj in orodij za komunikacijo, ki vam omogočajo nemoteno delo, razporejanje časa po lastni presoji in prilagajanje intenzivnosti dela. Virtualna učilnica deluje na vseh računalnikih in operacijskih sistemih, pogoj je samo dostop do interneta.

Izbirate lahko med naslednjimi tečaji (ponudba bo vsak mesec širša): 


V virtualni učilnici so gradiva razdeljena na več sklopov in znotraj vsakega sklopa najdete ustrezno gradivo, vaje, video gradiva in ostale učne materiale, ki so vam v pomoč pri učenju. V učilnici najdete za vsak sklop natančne opise in navodila za reševanje nalog, poleg tega pa vam je konstantno na voljo tudi vodja programa, ki odgovarja na vsa vaša vprašanja.

PLAČILO TEČAJEV JE MOGOČE TUDI PREKO VARNEGA SPLETNEGA NAKUPA

sreda, 18. januar 2012

Spletni portal Uporabno pisanje

Na blogu pisanje besdil se je nabralo kar nekaj uporabnih vsebin, ki so lahko v pomoč pri vsakodnevnem pisanju. Zdaj smo v okviru projekta širjenja znanja o copywritingu naredili korak naprej in ustvarili spletni portal Uporabno pisanje, kjer je na voljo ogromno vsebin, povezanih s tematiko pisanja.

Na portalu tako najdete številne nasvete za pisanje, organizirane v obliki poučnih in uporabno naravnanih člankov, dodana je rubrika kreativno pisanje, kjer lahko najdete članke in ostala gradiva, povezana s tematiko, poleg tega pa na portalu najdete tudi uporabne eknjige s področja pisanja besedil in online tečaje, ki vam omogočajo, da dopolnite in izurite svojo veščino pisanja.

Cilj portala je tudi ta, da uporabnikom ponudi ažurno pomoč pri pisanju, in sicer v obliki nasvetov, odgovorov na vprašanja ter drugih storitev, kot je na primer brezplačna lektura. Tako v zavihku pomoč pri pisanju najdete uporabno pomoč pri katerih koli pisateljskih potrebah ali dilemah.

Povezava do portala UPORABNO PISANJE

torek, 15. november 2011

Odgovori na slovnična vprašanja, ki ste jih zastavili bralci

Glede na to, da bodo informacije gotovo zanimale širši krog bralcev, objavljam nekatera vprašanja, ki ste mi jih posredovali bralci, ter moje odgovore nanje.

1. Zanima me raba vejice za besedo PROSIM. Npr. Prosim, odidi! Prosim, poglej vremensko napoved. Prosim, da preveriš podatke. Ali je to pravilno? Hvala

Da, vejico za besedo prosim vedno pišemo in vsi vaši primeri so ustrezni.

2. Pozdravljeni, zanima me, kako se piše merilo, npr. 1: 15.000. Je dvopičje levostično? Hvala za odgovor!

V tem primeru dvopičje nadomesti besedo proti, zato je nestično. Ustrezen zapis je torej 1 : 15.000.

3. Kako se sklanja priimek Jakupec? Jakupeca ali Jakupca? Hvala!

V omenjenem primeru je možno in ustrezno sklanjanje obeh različic. V SP in SS se namreč pravila ponekod izključujejo, po drugi strani pa se tovrstne različice rešujejo z dopuščanjem obeh variant (podobno Jakac - Jakca in Jakaca). Če bi sklepali po sklanjanju podobno tvorjene besede modrec, je ustrezna različica Jakupeca, po drugi strani lahko e interpretiramo kot neobstojni soglasnik, ki pri sklanjanju odpade (Jakupca).

V tem primeru torej ne morete zgrešiti ne glede na to, katero različico izberete.

4. Pozdravljeni, kako se pravilno napiše:
- razmerje 50 : 50 (nestično) ali stično 50:50
- 50% ali 50 %
Hvala vnaprej.
Lep pozdrav!

Razmerje 50 : 50 se v skladu s Pravopisom piše nestično; enako velja tudi za pisanje %, ki se vedno pišejo nestično (50 %).

5. Imam vprašanje:
Kdaj se pri takem stavku piše pika in kdaj vprašaj?
Zanima me, ali ti je bilo včeraj pri meni lepo. (?)
Zanima me, kako si se imel na dopustu. (?)
Hvala!

V skladu s Slovenskim pravopisom vprašaj pišemo na koncu enostavčnih vprašalnih povedi (Kje si bil?) in za podredjem, v katerem je glavni stavek vprašalni (Ali ne vidiš, da nimam časa?).
V SP sta tvoja primera omenjena kot posebnost, in sicer: Za vprašalnim odvisnikom stoji vprašaj samo tedaj, kadar ga zahteva glavni stavek, sicer pa pika ali klicaj (Vprašala sva ga, ali je videl našo mater).

V obeh primerih, ki ju omenjate, na koncu torej stoji pika, ker glavni stavek (Zanima me) ni vprašalni.