Večino občnih imen v slovenskem jeziku domačimo, in sicer v izgovoru, pri sklanjanju in v mnogo primerih tudi v pisavi (kadar iz prečrkujemo iz nelatiničnih črkovnih pisav).
* Posebnosti
Izvirno pisavo ohranijo le nekatere kategorije:
1. mednarodni glasbeni izrazi: adagio, allegro
2. nekateri manj rabljeni strokovni izrazi: commedia dell'arte, curriculum vitae, cross-country
3. splošni izrazi: jazz, faux pas
4. večina imen za vozila in nekatere tehnične predmete: volkswagen, peugeot, boeing
Priporočljivo je sloveniti besede: kokakola, džus, najlon, kokta.
(Povzeto po SP 2003).
Zavedati se je potrebno, da je „najnovejši“ slovenski pravopis star skoraj desetletje in je nujno potreben prenove oz. obnove v skladu s spremembami, ki jih je v teh letih slovenski jezik doživel. Je torej dober temelj oz. iztočnica za pisanje, vendar se določene stvari v dejanski rabi niso obnesle (npr. zapisovanje džus in še mnogo drugih predlogov). Kot sem že mnogokrat poudarila, se je smiselno pri rabi jezika orientirati še po ostalih priročnikih in predvsem korpusih.
Zakaj sloveniti kokakola, ne pa peugeot? A ni coca-cola zaščitena blagovna znamka. Enako kot Cockta. In blagovne znamke ja malo čudno prevajati oz. prirejati za lokalne jezike.
OdgovoriIzbrišiJa, se popolnoma strinjam. Po mojem mnenju gre za ostanke nekega časa ter miselnosti, ki je v drugačni politični in jezikovni situaciji prevladovala oz. bila tedaj konstruktivna.
OdgovoriIzbrišiDandanes vidimo, da tovrstno slovenjenje za vsako ceno vodi k drugačnim odzivom, zato sem namenoma v prispevku izpostavila vprašanje posodobljenosti pravopisa (kljub vsemu enega temeljnih priročnikov za slovenščino).