Pisanje tujih besed – imena bitij

Pred vami je drugi del pravil o zapisovanju tujih imen in tokrat se bomo osredotočili na ustrezno zapisovanje prevzetih imen bitij.

Pisanje prevzetih besed se razlikuje glede na latinično oziroma nelatinično pisavo.

Pri prevzemanju iz latiničnih pisav pisno podobo prevzetih osebnih lastnih imen načeloma ohranjamo, razen naslednjih izjem:

1. imena grško-rimskega sveta: Evripid, Plavt, Kristus, Darej;
2. imena vladarskih in nekaterih plemiških rodbin: Burboni, Habsburžani, Jagelonci;
3. redka druga imena znanih zgodovinskih oseb: Petrarka, Kolumb, Galilej, Luter, Kalvin, Gutsman;
4. navadno svetniška imena: Frančišek Asiški, Don Bosko;
5. večino v slovenščino prevzetih imen in priimkov: Franc, Karmen, Elizabeta, Pij – Fuks, Popovič, Štern, Dvoržak;
6. imena pripadnikov narodov ter prebivalcev držav, pokrajin in naselij, ki so pri nas podomačena: Francoz, Estonec, Latvijec, Bask, Madžar, Parižan, Varšavčan, Toskanec, Gaskonjec, Bilečan.

Pri prevzemanju iz nelatiničnih pisav podomačeno pišemo imena vseh vrst iz grških in ciriličnih pisav (izjema je srbsko-hrvaška), azijskih (izjema je turška), afriških, polinezijskih in drugih: Papandreu, Ksirovunu, Pugačov.

(Povzeto po SP 2003).

Mednarodni dan maternega jezika

UNESCO je današnji dan razglasil za mednarodni dan maternega jezika, ki ga obeležujemo od leta 1999 naprej. Tema letošnjega dneva materinščine je raba informacijskih in komunikacijskih tehnologij za zaščito in promocijo jezikov in jezikovne raznolikosti.

Informacijska tehnologija nam dejansko omogoča večjo raznolikost in dostopnost informacij, kot kadar koli prej, kar se odraža tudi v jeziku. Nekateri sicer tarnajo o amerikanizaciji slovenščine in različnih drugih jezikovnih pritiskih, vendar se po drugi strani zanimanje tujcev za slovenski jezik povečuje. Slovenščine se je mogoče učiti kar na 57 univerzah po svetu, število pa iz leta v leto rase. Tudi število govorcev slovenskega jezika raste in po zadnjih statističnih podatkih jih imamo že 2,5 milijona, kar slovenščino uvršča na 179. mesto oziroma med 5 % najbolj razširjenih jezikov na svetu (vir: Statistični urad Republike Slovenije).

Na srečo smo Slovenci zelo odprti tudi do učenja tujih jezikov, in tako se „meje našega sveta širijo“. Vsekakor je ta odprtost potrebna in dobrodošla, saj ob spoznavanju tujih jezikov še bolje spoznamo maternega, ki nam omogoča neomejen prostor ustvarjanja, kreativnosti in udejstvovanja.
Razmišljanje ob mednarodnem dnevu materinščine naj zaokroži optimistična in poučna misel o odnosu do lastnega in tujih jezikov.

„Če se pogovarjaš s človekom v jeziku, ki ga razume, se mu pogovor vtisne v spomin. Če pa se s človekom pogovarjaš v njegovem maternem jeziku, se mu besede vtisnejo v srce.“

(Nelson Mandela)

Pisanje tujih imen – občne besede

Večino občnih imen v slovenskem jeziku domačimo, in sicer v izgovoru, pri sklanjanju in v mnogo primerih tudi v pisavi (kadar iz prečrkujemo iz nelatiničnih črkovnih pisav).

* Posebnosti

Izvirno pisavo ohranijo le nekatere kategorije:
1. mednarodni glasbeni izrazi: adagio, allegro
2. nekateri manj rabljeni strokovni izrazi: commedia dell'arte, curriculum vitae, cross-country
3. splošni izrazi: jazz, faux pas
4. večina imen za vozila in nekatere tehnične predmete: volkswagen, peugeot, boeing

Priporočljivo je sloveniti besede: kokakola, džus, najlon, kokta.

(Povzeto po SP 2003).

Zavedati se je potrebno, da je „najnovejši“ slovenski pravopis star skoraj desetletje in je nujno potreben prenove oz. obnove v skladu s spremembami, ki jih je v teh letih slovenski jezik doživel. Je torej dober temelj oz. iztočnica za pisanje, vendar se določene stvari v dejanski rabi niso obnesle (npr. zapisovanje džus in še mnogo drugih predlogov). Kot sem že mnogokrat poudarila, se je smiselno pri rabi jezika orientirati še po ostalih priročnikih in predvsem korpusih.