Na spletu veljajo tudi glede učinkovitega poudarjanja besed nekoliko drugačna pravila kot v tiskanih medijih, zato bomo predstavili prednosti in slabosti različnih načinov izpostavljanja pomembnih besed.
1. Izbira krepkega tiska (bold)
Besede, poudarjene s krepkim tiskom, takoj izstopajo in bralčeve oči se pri „skeniranju“ strani najprej ustavijo na njih, zato morajo biti izbrane skrajno premišljeno. Ne smemo odebeljevati celotnih stavkov in s poudarjanjem pretiravati, saj se učinek hitro izgubi.
Poudarjanje besed prepoznavajo tudi iskalniki in odebeljene besede uvrščajo zelo visoko med relevantne zadetke, zato je na spletnih straneh smiselno poudarjati ravno ključne besede, ki so za vašo spletno stran relevantne. Če na primer poudarite besede zelo, efektivno, učinkovito, itd. bodo sicer pritegnile pozornost vaših bralcev, vendar bodo tudi sami kmalu ugotovili, da imajo besede nizko sporočilno vrednost. Tudi spletni iskalniki bodo vaše spletne strani povezovali med drugim z nerelevantnimi zadetki, s čimer izgubljate na obeh frontah.
Drugače je, kadar vaš primarni cilj ni najdenost v iskalnikih, temveč je besedilo promocijske in marketinško usmerjene narave, kjer želite ravno s poudarjanjem določenih specifičnih prednosti oz. koristi bralca prepričati.
2. Izbira poševnega tiska
Tudi poševni tisk iskalniki prepoznavajo kot pomembnejšega in poudarjene besede uvrščajo višje, vendar moramo uporabo poševnega tiska še posebej premisliti. Poševni tisk namreč v besedilih običajno označuje citatnost besedila (torej navajanje tuje misli, citiranje izjave nekoga, zgodbo znotraj besedila …) in premi govor (citiran dialog).
Na spletni strani lahko zato z nepremišljeno uporabo hitro sporočamo napačne informacije in dajemo bralcu vtis, da ima del besedila drugačno funkcijo, kot smo jo sami želeli doseči, zato je raba poševnega tiska z namenom poudarjanja besed odsvetovana.
3. Izbira podčrtanega tiska
S podčrtanim tiskom je podobno, kot s poševnim tiskom, saj se prav tako hitro zgodi, da je namen poudarjanja besede narobe razumljen. V tem primeru je zmeda nastala ravno v povezavi z internetnim medijem, saj podčrtano besedilo na spletu ponavadi označuje povezavo, ki preusmerja k novemu besedilu (linki). Bralca lahko s podčrtanjem besede hitro zmedete in mu sporočate, da bo s klikom na podčrtano besedo preusmerjen na novo stran, kjer bo dobil dodatne informacije in neuspeli poskusi klikanja na besedo ga lahko spravijo v slabo voljo oziroma v dvome ali stran sploh deluje.
4. Zapis z velikimi črkami
Tudi zapis z velikimi črkami se ponavadi odsvetuje, saj je tovrstno zapisovanje besed v spletnem mediju razumljeno kot kričanje. Dokazano je, da zapisovanje dolgih besednih zvez oz. stavkov z velikimi črkami branje otežuje, saj pri razvozlavanju pomena veliko bolj naprezamo oči kot pri branju v ustaljeni obliki, ki smo je vajeni. Zapisovanje celotnega naslova ali celo stavka oz. odstavka z velikimi črkami z namenom, da bi ga poudarili, je absolutno nesmiselno, saj bomo dosegli ravno nasprotni učinek.
5. Uporaba klicaja
Klicaj je že sicer razumljen kot opozorilno znamenje, zato svojo vlogo v funkciji vzbujanja pozornosti opravi zelo dobro, vendar moramo biti pri uporabi pazljivi, da besedilo na koncu ne vzbuja vtisa patetičnosti. Odsvetovana je uporaba več zaporednih klicajev ali „objemanje“ besede s klicaji (!pozor!), ki je tudi s stališča slovenske slovnice sporno.
