Vikanje in tikanje

V slovenskem jeziku so razmejitve med tikanjem in vikanjem razmeroma jasne in glavna razlika med obema je sledeča:

tíkati 1 -am nedov. (i) uporabljati v govoru s kom obliko druge osebe ednine: bil je v dvomih, ali naj jih tika ali vika; dovolila mu je, da jo tika; z vsemi se tika ♪

víkati -am nedov. (i) uporabljati v govoru s kom obliko druge osebe množine moškega spola: bil je v dvomih, ali naj jo vika ali tika; vse starejše ljudi vika ∙ pog. to je vino, da bi ga vikal zelo dobro ♪

Pri tikanju torej uporabimo 2. os. ednine: Tine, mi boš kmalu prinesel knjigo?
Pri vikanju uporabimo 2. os. množine m. spol: Robert, boste zvečer prišli na srečanje?

Pravila za vikanje oziroma tikanje

Z uporabo vikanja oziroma tikanja v slovenskem jeziku izražamo medsebojna razmerja, generacijska razmerja, prijateljske vezi, poslovne vezi, v večini primerov pa je vikanje razumljeno tudi kot izraz spoštovanja.

Glede rabe tikanja po bontonu veljajo pravila, ki jih usmerjajo nadrejenost, spol in starost. Starejša oseba vedno predlaga tikanje mlajši osebi, v odnosu gospod–gospa tikanje vedno predlaga gospa, v odnosu nadrejeni–podrejeni pa tikanje predlaga nadrejeni.

Mednarodni dan maternega jezika

UNESCO je današnji dan razglasil za mednarodni dan maternega jezika, ki ga obeležujemo od leta 1999 naprej. Tema letošnjega dneva materinščine je raba informacijskih in komunikacijskih tehnologij za zaščito in promocijo jezikov in jezikovne raznolikosti.

Informacijska tehnologija nam dejansko omogoča večjo raznolikost in dostopnost informacij, kot kadar koli prej, kar se odraža tudi v jeziku. Nekateri sicer tarnajo o amerikanizaciji slovenščine in različnih drugih jezikovnih pritiskih, vendar se po drugi strani zanimanje tujcev za slovenski jezik povečuje. Slovenščine se je mogoče učiti kar na 57 univerzah po svetu, število pa iz leta v leto rase. Tudi število govorcev slovenskega jezika raste in po zadnjih statističnih podatkih jih imamo že 2,5 milijona, kar slovenščino uvršča na 179. mesto oziroma med 5 % najbolj razširjenih jezikov na svetu (vir: Statistični urad Republike Slovenije).

Na srečo smo Slovenci zelo odprti tudi do učenja tujih jezikov, in tako se „meje našega sveta širijo“. Vsekakor je ta odprtost potrebna in dobrodošla, saj ob spoznavanju tujih jezikov še bolje spoznamo maternega, ki nam omogoča neomejen prostor ustvarjanja, kreativnosti in udejstvovanja.
Razmišljanje ob mednarodnem dnevu materinščine naj zaokroži optimistična in poučna misel o odnosu do lastnega in tujih jezikov.

„Če se pogovarjaš s človekom v jeziku, ki ga razume, se mu pogovor vtisne v spomin. Če pa se s človekom pogovarjaš v njegovem maternem jeziku, se mu besede vtisnejo v srce.“

(Nelson Mandela)