Ali bi kupili iskrenost?

Slovenske marketinške pristope bi lahko uvrstili nekje v srednji del na lestvici drznosti. Čeprav je kriterij drznosti zelo ohlapen in širok, bi glede na številne parametre nedvomno prednjačili Američani, za katere se na trenutke zdi, kot da bi poganjali celotno svetovno kolesje in še vedno diktirali tempo. Zahodnjaki smo nekje vmes, medtem ko Vzhod ubira popolnoma nove poti, drugačne, kot smo jih vajeni. Vendar iztočnica tokratnega razmišljanja ni opredeljevanje različnih tržnih pristopov, temveč bi želela izpostaviti zanimiv adut, ki ga lahko učinkovito uporabimo tudi pri copywritingu.

Gre za igranje na karto iskrenosti kot mogočnega orodja za vzbujanja zaupanja in daljnosežnih prepričevalnih učinkov. Verjetno si mislite, da imata iskrenost in marketing toliko skupnega kot žirafa in kotalke, vendar je sorodnost mnogo bližja. Američani so s številnimi raziskavami dokazali, da se ljudje na iskrenost intenzivno odzivamo in se prej odločimo za nakup, tudi če nam nekdo iskreno izrazi slabo plat izdelka ali storitve. Popularno verzijo tega principa so razvili brezdomci, ki so ulice preplavili z iskrenimi napisi: »Why lie, I need beer! / Zakaj bi lagal, potrebujem drobiž za pivo!« in dejansko želi uspehe s pomočjo „humorističnega“ vložka.

Če pustimo ob strani ekstreme, so dober primer igranja na iskrenost tudi uspešne ameriške kampanje za trženje izdelkov in storitev, ki so izpostavile simpatično verzijo resnice: »We're not the best on market, but we'll do our best for you! / Nismo najboljši na trgu, vendar bomo naredili največ za vas.«

Vprašanje je, v kolikšni meri si lahko „upamo“ v Sloveniji. Bi bila priznanje in iskren pristop dovolj? Morda, vendar si verjetno tolikšne direktnosti kot Američani ne moremo privoščiti in upati na pozitiven odziv, vsekakor pa lahko resnico premišljeno in učinkovito vključimo v besedila, o čemer bo več napisanega kdaj drugič.

Pisanje tujih besed – zemljepisna imena

Tokrat bomo predstavili še ustrezne zapise zemljepisnih imen v slovenščini. Obravnavo imen bomo ločili glede na enobesedna in večbesedna imena.

Enobesedna imena

Enobesedna zemljepisna lastna imena iz latiničnih pisav večinoma pišemo v izvirniku: Massachusetts, Caen, Köln, Cagliari.

Podomačeno pišemo imena:

1. držav, dostikrat tudi zveznih držav in pokrajin: Anglija, Poljska, Švica, Koreja, Japonska, Bangladeš, Rusija, Češka, Teksas, (Južna) Karolina, Virginija, (Savdska)
Arabija – Turingija, Lacij, Provansa, Kampanja, Kastilja, Atika, Tesalija;
2. celin, nekaterih bolj znanih otokov in polotokov: Evropa, Avstralija, Antarktika – Havaji, Korzika, Sardinija, Rodos, Šrilanka, Baleari, Tavrida – Arabija, Peloponez, Jukatan;
3. oceanov, morij, večjih rek in nekaterih večjih jezer: Atlantik – Baltik – Donava, Aniža, Adiža, Tibera, Tilment, Pad, Sena, Loara, Mozela, Garona, Rodan/Rona, Ren, Temza, Visla, Nil, Misisipi, Misuri, Amazonka, Bramaputra, Jangcekjang – Tanganjika, Titikaka, Inari;
4. večjih gorovij in nekaterih gor: Pireneji, Ardeni, Vogezi, Kavkaz, Himalaja, Kordiljere, Kilimandžaro;
5. nekaterih bolj znanih krajev: Firence, Pariz, Bruselj, Ženeva, Lozana, Lizbona, Praga, Plzen, Varšava, Krakov, Lodž, Jeruzalem, Čenstohova, Peking, Čikago, Edinburg;
6. nekaterih stavb, objektov: Kapitol, Hradčani.

Tem imenom se pridružujejo tista, ki se pri nas izgovarjajo tako, kakor se pišejo: Berlin, London, Madrid, Padova.

Slovenska imena namesto neslovenskih

Namesto nekaterih tujih uporabljamo svoja: Dunaj, Carigrad, Solun, Rim, Benetke, Videm, Čedad, Oglej, Gradež, Reka, Karlovec, Banjaluka, Pulj; tudi imena držav Nemčija, Ogrska.

Večbesedna imena

Prevedena večbesedna imena

Večbesedna zemljepisna imena večinoma v celoti prevajamo, če so sestavljena iz prvotno občnih sestavin, sicer pa le tiste njihove dele, ki so občni.

Mednje spadajo imena:
1. držav: Združene države Amerike, Skupnost neodvisnih držav, Nova Zelandija; iz njih delamo tudi ustrezna kratična poimenovanja (ZDA, SND);
2. pokrajin: Spodnja Saška, Bližnji vzhod, Nova Škotska, Nova Anglija, Donski bazen;
3. delov kopnega: Nova Gvineja, Kanarski otoki, Velikonočni otok, Ognjena zemlja, Sc. Helena – Rt dobrega upanja, Apeninski polotok;
4. vod: Tihi ocean, Indijski ocean, Severno morje, Beringovo morje – Zalivski tok – Bengalski zaliv, Rokavski preliv, Otrantska vrata, Mesinska ožina, Železna vrata – Ladoško jezero, Ženevsko jezero – Pripetska močvirja – Reka sv. Lovrenca – Niagarski slapovi, Nilske brzice – Sueški prekop; Prekop Donava–Tisa–Donava; taka enobesedna imena so redka: Rokav (Rokavski preliv), Zaliv (Perzijski ali Arabski zaliv);
5. oblik zemeljskega površja (gorovij, vzpetin, ravnin, dolin, planjav, puščav): Srednjerusko višavje, Golanska planota, Bela gora, Skalne gore, Srednjesibirsko višavje, Panonska nižina, Negevska puščava;
6. nekaterih mest: Nižji Novgorod, Frankfurt na Majni/Odri, Dunajsko Novo mesto, Češke Budjejovice, Špindlerjev Mlin;
7. cest, ulic, trgov, parkov: Verdijevo sprehajališče (Corso Giuseppe Verdi), Goldonijev trg (Piazza Goldoni), Kaluška cesta (Kalužskaja doroga), 42. ulica (42nd Street), Ulica Huga Wolfa (Hugo Wolf-Straße), Elizejske poljane (Champs-Élysées), Trafalgarski trg (Trafalgar Square), Bulvar sv. Mihaela (Boulevard Saint Michel), Montmartrska ulica (rue Montmartre), Rdeči trg (Krasnaja ploščaï), Nevsko nabrežje (Nevskaja naberežnaja), Nabrežje 13. novembra (Kej 13 noemvri), Peta avenija (Fifth Avenue), Vaclavski trg (Václavské námìstí), Luksemburški park (Parc de Luxembourg);
8. objektov: Bela hiša (White House), Slavolok zmage (Arc de Triomphe), Eifflov stolp (Tour Eiffel), Zimski dvorec (Zimnij dvorec).

Neprevedena večbesedna imena

V nekaterih večbesednih zemljepisnih imenih občnoimenskih sestavin navadno ne prevajamo: New York, Rio de Janeiro, Boka Kotorska, Mariánské Láznê, Downing street, Quai d'Orsay. Drugih samo včasih ne prevajamo (zaradi stilnega učinka): na Champs-Élysées, na Herrenstraße, East River (lahko tudi Vzhodna reka).

Kako napisati dober slogan?

Slogan skupaj z logotipom in ostalo celostno podobo pripomore k prepoznavnosti podjetja, grajenju imena in utrjevanju pozicije na trgu. Pri tem lahko izpostavimo vprašanji, koliko je slogan sploh pomemben in kaj pravzaprav je dober slogan? Dejstvo je, da so nekateri slogani odigrali pomembno vlogo pri poslovanju podjetjih in znatno pripomogli k njihovi prepoznavnosti. S tega stališča je smiselno pogledati, kaj imajo skupnega najboljši in najbolj prepoznavni slogani ter kateri so tisti elementi, ki jih naredijo učinkovite.

Enostavnost

Dejstvo je, da so uspešni slogani vedno zelo enostavni, to pomeni, da so besede enostavne in medsebojno povezane v nezapletenih zvezah (Dobro zame; Ujemi svet; Najboljši sosed oz. tuji I'm loving it, Just do it, Think different idr.).

Kratkost

Učinkoviti slogani so sestavljeni iz dveh do štirih besed (raje manj kot več), saj si jih na ta način že z enim pogledom zapomnimo in jih lažje dojamemo. Primerjave z angleškim jezikom so smiselne le do neke mere, saj ima slovenski jezik svoje zakonitosti in se elementi ne povezujejo enako, zato prevajanje po navadi ni ravno smiselno in učinkovito.

Visokosporočilne besede

Učinkovitost slogana lahko povečate, če v njem uporabite eno besedo z močno sporočilnostjo, protipol pa ustvarite s spremljevalno besedo, ki si jo je mogoče enostavno zapomniti in se odlično povezuje v zaključeno misel.

Pri pisanju slogana so sicer nasveti za pisanje uporabni, vendar po drugi strani ogromno odtehta variiranje in preizkušanje različnih oblik in vezav besed. Uspešnost slogana se dejansko hitro pokaže z uporabo, seveda pa je slogan le eden izmed temeljnih kamnov znotraj celostne podobe podjetja.