Primeri:
Blaž – Blažev
Tine – Tinetov
Tam – Tamov
Gradis – Gradisov
Pengov – Pengovov
Posebnosti
1. Namesto -ov imamo -ev, če se podstava končuje na govorjeni c, j, č, ž, š, dž:
Snoj – Snojev,
Moi [moj] – Moiev,
Nestroy – Nestroyev,
Zola(ja) – Zolajev,
Kodrič – Kodričev,
Skerlić – Skerlićev,
Bartsch – Bartschev,
Boccaccio – Boccacciev,
Lipuš – Lipušev,
Janusz – Januszev,
Matjaž – Matjažev;
Lesage – Lesageev,
George – Georgeev;
Lukács – Lukácsev,
Janos – Janosev (madž.),
Eanes – Eanesev (portug.)
2. Svojilni pridevniki na -ov/-ev imajo poleg domačih tudi ustrezna tuja lastna imena druge moške sklanjatve:
Strniša – Strnišev,
Kaluža – Kalužev,
Krleža – Krležev,
Sterija – Sterijev,
Goya – Goyev,
García – Garcíjev,
Šenoa – Šenoov
3. Črkovni sklop (tudi če je katera njegova črka nema) na koncu podstave pred -ov oz. -ev ohranjamo:
Marshall – Marshallov,
Descartes – Descartesov,
Corneille – Corneillev,
Badoglio – Badogliev,
Verrochio – Verrochiev.
Tako je tudi s pisnimi dvoglasniki:
Poe [pó] – Poejev,
Montegue – Monteguejev,
Disney [dízni] – Disneyjev (proti May [máj] – Mayev).
4. Pridevniki iz imen, ki se končujejo na nemi soglasnik (in od rodilnika naprej z osnovo na govorjeni j), imajo v pisavi svojilno obrazilo -ev ali -ov, govorno pa le -ev:
Manet – Manetev/
Manetov [mané manêje1],
Dumas – Dumasev/Dumasov [dimá dimáje1],
Andrew – Andrewev/Andrewov [éndru éndrujev-];
premier – premierev/premierov [premjé premjêjev-].
5. Pri rojstnih imenih iz dveh ali več enot tipa Franc Jožžef, Fran Ksaver, Lucijan Marija,
Jean Paul tvorimo svojilni pridevnik tako, da priponsko obrazilo dodajamo zadnji sestavini,
neprvo sestavino pa pišemo z malo začetnico in strnjeno s prvo: Francjožžefov, Franksaverjev, Lucijanmarijev, Jeanpaulov. Enako je z dvema priimkoma: (Janko) Šolar Brilej – Šolarbrilejev.
Vir: Slovenski pravopis, 2001.
