Strani

petek, 29. april 2011

Ustrezna raba vezaja in pomišljaja

Vezaj in pomišljaj sta ločili, ki sta si med seboj vizualno zelo podobni in ju pri uporabi v besedilih pogosto zamenjujemo. V izogib temu bomo opredelili glavne razlike med obema ločiloma in prikazali konkretne primere rabe.

Pomišljaj

Pomišljaj je daljša črtica kot vezaj in je načeloma nestičen.

Raba pomišljaja

  • Namesto predlogov od ... do (proga Ljubljana–Trst, odprto 8–12),
  • nestično v matematiki pomeni minus, 
  • pri navajanju temperature npr. –23 ºC.

Vezaj

Vezaj je v primerjavi s pomišljajem krajša črtica, načeloma je stičen, redko tudi nestičen.

Raba vezaja

  • Stični vezaj pišemo med deli zložene besede, ki bi bili v prosti zvezi povezani z in (poljsko-ruski, črno-bela fotografija, Ljutomersko-Ormoške gorice).
  • Stični vezaj pišemo med sestavinami zloženk, nastalih iz podredne zveze, če je prvi del števka ali črka (25-letnica, 100-odstoten, 48-kilometrska, C-dur, C-vitamin, TV-drama, C-mol, 14-krat).
  • Nestični vezaj pišemo med deloma dvojnega imena, ko se obe imeni pregibljeta** (Šmarje - Sap → Šmarje in Sap; Videm – Dobrepolje; ni pa prav Ljubljana - Bežigrad, kjer gre za en sam del Bežigrad v Ljubljani).

** Dvojna imena se pišejo z nestičnim vezajem, ne s pomišljajem. (Šmarje - Sap; oboje se sklanja: v Šmarju - Sapu).

petek, 22. april 2011

Pisanje kot ustvarjalni proces

Hitrostna mrzlica današnjega časa se vedno bolj odraža tudi pri pisanju oziroma na splošno pri ustvarjanju. Vse bi želeli narediti na hitro, v najkrajšem možnem času, pogosto celo pod prisilo. Rezultat so seveda izdelki, ki nikakor ne dosežejo zaželenih učinkov, po drugi strani pa tudi stiske tvorcev besedil, ki vedno bolj pogosto čutijo tako imenovano pisateljsko blokado in odpor do pisanja.

Se tudi vam dogaja, da imate v nekem trenutku celo odpor do pisanja e-mailov, kaj šele, da bi sestavili ustrezno in učinkovito poslovno ali celo prodajno besedilo? Oddahnite si, podobno se je dogajalo tudi največjim mojstrom umetnostne besede. Pisatelj Ernest Hemingway je denimo o svojem pisateljskem ustvarjanju dejal: »Moje pisateljske navade so preproste: dolga obdobja razmišljanja, kratka obdobja pisanja.« Gre torej za poseben pisateljski utrip, ki se mu je smiselno prilagoditi.

Če se s pisanjem ukvarjate poklicno ali pa ste trenutno v obdobju, ko morate producirati večjo količino besedil (pisanje diplomske naloge, raziskovalnega članka …), je smiselno zelo dobro izkoristiti tako imenovana kreativna obdobja/ure/minute. V tistem času lahko namreč napišete tudi do 60 % več, poleg tega pa so vsebine veliko bolj kvalitetne kot takrat, kadar se silite s pisanjem.

Torej, pisanje ni zastonj definirano kot ustvarjalni proces, vsako ustvarjanje pa kot veste zahteva tudi svobodo, zato bodite prizanesljivi do sebe, hkrati pa dobro izkoristite čas, ko vaša domišljija poleti.

četrtek, 14. april 2011

Uporaba dvojine

Naš jezik je uporabe dvojine uvrščen med nekaj svetovnih unikatnežev in dvojina je tista, ki ga na eni strani nekoliko zakomplicira, po drugi strani pa ga obogati in mu doda zaljubljeno dimenzijo, ki je mogoča takrat, ko se JAZ in TI ne povežeta v vi, temveč postaneta MIDVA.

Dvojino so poznali nekateri jeziki, ki so že izumrli, med modernimi jeziki pa ima dvojino ohranjeno arabščina (vendar samo v drugi in tretji osebi), pozna jo jezik Inuitov, v hebrejščini se uporablja za parne dele, v polinezijskih jezikih za pridevnike, v filipinskem jeziku jo poznajo samo za samostalnike. Sledove dvojine je mogoče opaziti tudi v nekaterih slovanskih jezikih, in sicer češčini, poljščini, srbščini, hrvaščini (vendar jo uporabljajo predvsem za parne dele telesa).

V slovenščini se je dvojina ohranila v celoti in jo v vsakdanjem jeziku (ne)zavedno neprestano uporabljamo. Po drugi strani se določenim zagatam pri tvorjenju dvojine velikokrat izognemo tako, da uporabimo kar množino oziroma popačeno dvojino (Tina, bomo šle zvečer v kino?).

Kaj povedo priročniki?

V Slovenski slovnici so opredeljeni primeri, ko se v slovenščini namesto dvojinske oblike uporablja množinska, in sicer:

  • pri tipičnih parih, npr. za levi in desni istofunkcijski del telesa (roke, noge, obrvi, oči, ušesa, peruti ...)
  • za dela oblačila ali naprave (rokavi, hlačnice, nogavice, rokavice – drsalke, uhani
  • pri bioloških ali funkcijskih parih: (starši, dvojčki, lastovke - v pomenu ‘oče in mati; otroka, rojena ob istem času; samec in samica ...).

Dvojino v zgoraj naštetih primerih uporabimo samo tedaj, ko želimo omenjene besede ali npr. dele telesa poudariti: Bolita me obe roki.


Pogoste napake pri uporabi dvojine

Največ težav pri rabi dvojine povzroča 6. sklon (orodnik), ki ga najpogosteje zamenjujemo z množinsko obliko, preglavice pa povzročajo tudi nekatere oblike, ki jih sicer pogosto uporabljamo:

Neustrezna uporaba / Ustrezna dvojinska oblika


pred dvemi leti / pred dvema letoma
pred dobrimi dvemi meseci / pred dobrima dvema mesecema
porabili bomo dve ure / porabili bomo dve uri
midve se dobimo / midve se dobiva