Dvojino so poznali nekateri jeziki, ki so že izumrli, med modernimi jeziki pa ima dvojino ohranjeno arabščina (vendar samo v drugi in tretji osebi), pozna jo jezik Inuitov, v hebrejščini se uporablja za parne dele, v polinezijskih jezikih za pridevnike, v filipinskem jeziku jo poznajo samo za samostalnike. Sledove dvojine je mogoče opaziti tudi v nekaterih slovanskih jezikih, in sicer češčini, poljščini, srbščini, hrvaščini (vendar jo uporabljajo predvsem za parne dele telesa).
V slovenščini se je dvojina ohranila v celoti in jo v vsakdanjem jeziku (ne)zavedno neprestano uporabljamo. Po drugi strani se določenim zagatam pri tvorjenju dvojine velikokrat izognemo tako, da uporabimo kar množino oziroma popačeno dvojino (Tina, bomo šle zvečer v kino?).
Kaj povedo priročniki?
V Slovenski slovnici so opredeljeni primeri, ko se v slovenščini namesto dvojinske oblike uporablja množinska, in sicer:
- pri tipičnih parih, npr. za levi in desni istofunkcijski del telesa (roke, noge, obrvi, oči, ušesa, peruti ...)
- za dela oblačila ali naprave (rokavi, hlačnice, nogavice, rokavice – drsalke, uhani)
- pri bioloških ali funkcijskih parih: (starši, dvojčki, lastovke - v pomenu ‘oče in mati; otroka, rojena ob istem času; samec in samica ...).
Dvojino v zgoraj naštetih primerih uporabimo samo tedaj, ko želimo omenjene besede ali npr. dele telesa poudariti: Bolita me obe roki.
Pogoste napake pri uporabi dvojine
Največ težav pri rabi dvojine povzroča 6. sklon (orodnik), ki ga najpogosteje zamenjujemo z množinsko obliko, preglavice pa povzročajo tudi nekatere oblike, ki jih sicer pogosto uporabljamo:
Neustrezna uporaba / Ustrezna dvojinska oblika
pred dvemi leti / pred dvema letoma
pred dobrimi dvemi meseci / pred dobrima dvema mesecema
porabili bomo dve ure / porabili bomo dve uri
midve se dobimo / midve se dobiva
Ni komentarjev:
Objavite komentar