4. Zapisovanje ure in datuma v besedni zvezi
Odgovor je na prvi pogled zelo logičen, vendar se pri uporabi v konkretnih primerih zatakne (kje drugje kot) pri vejicah. Tudi v Slovenskem pravopisu ni podan popolnoma enoznačen odgovor, saj so navedeni naslednji primeri:
* Zveze kot v nedeljo, 9. maja, (bo) ... se redkeje pišejo tudi brez vejic, tj. v nedeljo 9. maja (bo).
* Tip kot v nedeljo ob 9. uri (bo) ... se navadno piše brez vejic.
* Če prvi in drugi primer združimo, se navadno piše takole: v nedeljo, 20. maja, ob 17. uri (bo).
5. Hitra pomoč pri zapisovanju števil
Z zapisovanjem števil z besedo se sicer srečujemo redkeje, vendar nam v glavi takoj začnejo švigati vprašanja: kaj se že piše narazen, stotice, destice?
Pri tej zagati so nam v pomoč naslednja pravila:
Skupaj pišemo:
* glavne števnike do 100: enajst, petindvajset, sedeminsedemdeset
* stotice: dvesto, sedemsto
* vrstilne, ločilne in množilne števnike: enaindvajseti, stoenajsti, dvatisoči, sedemilijonti
* tvorjenke iz števnikov: desettisoče (ljudi), stotisoči (berejo), šestmilijonski
Narazen pišemo vse glavne števnike: sto enajst, dva tisoč, sedem milijonov tristo tisoč sto (300.100), tristo en tisoč sto (301.100), devetnajststo šestindvajset (1926)
6. Uporaba predlogov s/z in h/k
Pri odločanju med predlogoma s in z je najboljša pomoč še vedno stavek, ki se ga spomnimo še od osnovne šole:
Ta SuHi ŠKaFeC PušČa.
Predlog s vedno pišemo pred besedami, ki se začnejo s črkami p, t, k, f, h, s, š, c, č, pred besedami, ki se začnejo na ostale črke, pa uporabljamo predlog z (z avtom, z grabljami, z delom ...)
Glede uporabe predlogov h/k je pravilo še enostavnejše, saj se h uporablja izključno pred besedami, ki se začnejo na črki k ali g (h kosilu, h Gašperju), pred vsemi ostalimi pa uporabljamo predlog k.
Vaš odziv na objavo lahko obkljukate v spodnjem meniju!
Ni komentarjev:
Objavite komentar