Strani

četrtek, 31. marec 2011

Ali bi kupili iskrenost?

Slovenske marketinške pristope bi lahko uvrstili nekje v srednji del na lestvici drznosti. Čeprav je kriterij drznosti zelo ohlapen in širok, bi glede na številne parametre nedvomno prednjačili Američani, za katere se na trenutke zdi, kot da bi poganjali celotno svetovno kolesje in še vedno diktirali tempo. Zahodnjaki smo nekje vmes, medtem ko Vzhod ubira popolnoma nove poti, drugačne, kot smo jih vajeni. Vendar iztočnica tokratnega razmišljanja ni opredeljevanje različnih tržnih pristopov, temveč bi želela izpostaviti zanimiv adut, ki ga lahko učinkovito uporabimo tudi pri copywritingu.

Gre za igranje na karto iskrenosti kot mogočnega orodja za vzbujanja zaupanja in daljnosežnih prepričevalnih učinkov. Verjetno si mislite, da imata iskrenost in marketing toliko skupnega kot žirafa in kotalke, vendar je sorodnost mnogo bližja. Američani so s številnimi raziskavami dokazali, da se ljudje na iskrenost intenzivno odzivamo in se prej odločimo za nakup, tudi če nam nekdo iskreno izrazi slabo plat izdelka ali storitve. Popularno verzijo tega principa so razvili brezdomci, ki so ulice preplavili z iskrenimi napisi: »Why lie, I need beer! / Zakaj bi lagal, potrebujem drobiž za pivo!« in dejansko želi uspehe s pomočjo „humorističnega“ vložka.

Če pustimo ob strani ekstreme, so dober primer igranja na iskrenost tudi uspešne ameriške kampanje za trženje izdelkov in storitev, ki so izpostavile simpatično verzijo resnice: »We're not the best on market, but we'll do our best for you! / Nismo najboljši na trgu, vendar bomo naredili največ za vas.«

Vprašanje je, v kolikšni meri si lahko „upamo“ v Sloveniji. Bi bila priznanje in iskren pristop dovolj? Morda, vendar si verjetno tolikšne direktnosti kot Američani ne moremo privoščiti in upati na pozitiven odziv, vsekakor pa lahko resnico premišljeno in učinkovito vključimo v besedila, o čemer bo več napisanega kdaj drugič.

4 komentarji:

  1. Še en primer. Nismo najcenejši, smo pa najboljši!

    OdgovoriIzbriši
  2. Mislim, da bi ljudje kupili resnico, če bi ta res obstajala. Vendar je pri nas težko govoriti o poslovni etiki, ipd, ko pa obstajajo, in država jih dovoli, podjetja, kot so Vegrad, SCT, ali pa tematiki bližje Inštitut za oglaševanje d.o.o., ipd, kjer ni govora o poslovni morali in etiki. Ne do zaposlenih, še manj do poslovnih partnerjev. Tako, da ja, resnico bi kupil, če bi to res bila resnica.

    OdgovoriIzbriši
  3. igranje na karto resnice nosi s sabo dvom že zaradi tega, ker se z (oz. na) resnico igra. ko resnico govorimo (jo prodajamo), gre za to, da jo čutimo in verjamemo v to kar govorimo (prodajamo). ampak marketing na to gleda verjetno čisto drugače. verjamem, da najbolj uspejo tisti, ki iskreno prodajajo tisto v kar verjamejo. in jim na to karto sploh ni treba igrati.

    OdgovoriIzbriši
  4. Strinjam se z vami, da je iskrenost močan adut v marketingu, ki ga pa pri nas premalo pozanjo. Nihče nima rad laži. Če da svoj težko prisluženi denar za nek izdelek, potem verjetno želi vedeti pri čem je. V vsaki dobri stvari se ponavadi skriva tudi kaj slabega ali obratno in če se to na primeren način pove - ja, menim, da bi imelo to pozitiven učinek na kupce.

    OdgovoriIzbriši