Pisanje tujih besed – imena bitij

Pred vami je drugi del pravil o zapisovanju tujih imen in tokrat se bomo osredotočili na ustrezno zapisovanje prevzetih imen bitij.

Pisanje prevzetih besed se razlikuje glede na latinično oziroma nelatinično pisavo.

Pri prevzemanju iz latiničnih pisav pisno podobo prevzetih osebnih lastnih imen načeloma ohranjamo, razen naslednjih izjem:

1. imena grško-rimskega sveta: Evripid, Plavt, Kristus, Darej;
2. imena vladarskih in nekaterih plemiških rodbin: Burboni, Habsburžani, Jagelonci;
3. redka druga imena znanih zgodovinskih oseb: Petrarka, Kolumb, Galilej, Luter, Kalvin, Gutsman;
4. navadno svetniška imena: Frančišek Asiški, Don Bosko;
5. večino v slovenščino prevzetih imen in priimkov: Franc, Karmen, Elizabeta, Pij – Fuks, Popovič, Štern, Dvoržak;
6. imena pripadnikov narodov ter prebivalcev držav, pokrajin in naselij, ki so pri nas podomačena: Francoz, Estonec, Latvijec, Bask, Madžar, Parižan, Varšavčan, Toskanec, Gaskonjec, Bilečan.

Pri prevzemanju iz nelatiničnih pisav podomačeno pišemo imena vseh vrst iz grških in ciriličnih pisav (izjema je srbsko-hrvaška), azijskih (izjema je turška), afriških, polinezijskih in drugih: Papandreu, Ksirovunu, Pugačov.

(Povzeto po SP 2003).