Stičnost ločil delimo v 4 kategorije in s konkretnimi primeri bomo pokazali ustrezno rabo vseh vrst ločil glede na strokovne smernice slovenskih pravopisnih priročnikov.
STIČNA LOČILA
- opuščaj ______'______ (primer: Dekl'ce so plesale)
- vezaj ______-______ (primer: 60-letnica)
- poševnica ______/______ (primer: iskati/poiskati)
LEVOSTIČNA LOČILA
- pika ______. ______ (primer: Sedla je. Prijazno se je nasmehnila.)
- vejica ______, ______ (primer: Sreča je, da je pred mano pot.)
- vprašaj ______? ______ (primer: Kdaj se bova spet videla?)
- klicaj ______! ______ (primer: Nikar tako hitro!)
- podpičje ______; ______ (primer: Imel je veliko dela; včasih je skladal tudi pozno v noč.)
- dvopičje ______: ______ (primer: Dobro se je osredotočiti na: pisanje, branje in interpretacijo.)
- narekovaj zgoraj ______ “ ______ (primer: „Pojdi zdaj!“)
- zaklepaj ______) ______ (primer: Pojdite do zadnji vrat (desno).)
- deljaj ______- (primer: tradi- (nova vrstica) cija)
DESNOSTIČNA LOČILA
- narekovaj spodaj „______ (primer: „Gremo naprej!“)
- oklepaj (______ (primer: To pa naj ostane skrivnost (smeh).)
NESTIČNA LOČILA
- tri pike ______ ... (primer: Ko se s pogledom zazremo stran ... Odplavamo ...)
- pomišljaj ______ – ______ * (primer: Ja – pridem.)
Dodatne smernice za ustrezno pisanje ločil
1. Med dvema ločiloma ni presledkov.
(Primer: Skrivnosti nam je zaupal prof. Uroš Marte, univ. dipl. inž., ki dela in živi v Avstraliji.)
2. Pri številčenju poglavij za piko ni presledkov.
(Primer: 1.1.2.1)
3. Levostičnost pike bi morali upoštevati tudi pri pisanju datumov.
(Primer: 21. 12. 2010)
Najpomembnejša poglavja slovenskega pravopisa so zdaj na voljo tudi kot APLIKACIJA ZA MOBILNE TELEFONE.
Od kdaj pa tri pike niso več levostične? Odkar pomnim so bile, samostojno pa so "plavale" zgolj npr. v kakšnih online chatih.
OdgovoriIzbriši(A ja, nas so pa strogo učili, da je beseda "zaklepaj" nepravilna in da moramo uporabljati "odprti oklepaj" in "zaprti oklepaj".)
DJ pozdravljeni!
OdgovoriIzbrišiNovo pravilo glede pisanja treh pik se je uvedlo v 90-ih letih (po Pravopisu 2001 in prejšnjih izdajah iz 90-ih let se tri pike pišejo stično samo še v primerih, ko nadomeščajo izpuščeni del besede, npr.: Kaj si re...). Če ste bili šolani še v času starih šolskih programov, so vas seveda učili drugače.
Enako je pri poimenovanju besed oklepaj in zaklepaj, saj sta obe besedi popolnoma ustrezni za uporabo in brez posebnih kvalifikatorjev opredeljeni v SP in SSKJ.
Na splošno se sodobna slovenistična stroka izogiba opredeljevanju "pravilno oz. nepravilno" in srčno upam, da se tak način vrednotenja odpravlja tudi v osnovnih in srednjih šolah.
Hvala za vaš komentar in morda bi bilo res zanimivo pisati tudi o tem, kako so se pravila glede slovenskega pravopisa spreminjala. Ste mi dali dobro iztočnico za kakšno prihodnje razmišljanje.
Lep pozdrav in oglasite se še kaj!
Možno, da so profesorji učili po starem programu (ali pa se niso spuščali v to). Edina sprememba, ki se je spomnim, je bil presledek med številko in znakom "%", kar je logično, ker je enako pri merskih enotah.
OdgovoriIzbrišiPri treh pikah se bom do nadaljnjega držal "klasike", tako kot se v nemščini prejšnjih pravil za ß. ;)
Če se stroka izogiba opredeljevanju "pravilno oz. nepravilno", pa jaz zelo pričakujem čas, ko se bo tudi znebila "germanofobije" in "jugofilije", za kateri imam občutek, da še vedno definirata prenekatera pravila in besede...
Ja, glede "germanofobije" in "jugofilije" se strinjam z vami in menim, da mlajše generacije, ki bomo v večji meri "krojile podobo" sloveskega jezika z novimi oz. prenovljenimi priročniki, nismo več obremenjene z zgoraj omenjenima pojmoma in še prenekaterimi drugimi "abecednimi vojnami", ki povzročajo stagnacijo jezika.
OdgovoriIzbrišiLepo je bilo brati vaše razmišljanje in prepričana sem, da si vedno več ljudi želi transparentnih pravil slovenske slovnice in pravopisa, ki bodo aktualna in prijazna do uporabnikov jezika ter skladna s časom, v katerem živimo.
Bloganje in internet je itak povozil vsa pravila pravopisja. Piši kao što govoriš v svoji najboljši izdaji.
OdgovoriIzbrišiVidim, da še ni toliko minilo od objave tega prispevka.
OdgovoriIzbrišiZanima me kako je s piko, ki okrajša besedo na koncu stavka. Primer: ... ime podjetja d.o.o.. - sta dve piki (ena za okrajšavo in druga za konec stavka) ali se ena izpusti?
Anonimni hvala za vprašanje, to je resnično pogosta dilema.
OdgovoriIzbrišiV takem primeru pišemo samo eno piko. Potrditev najdemo v Slovenskem pravopisu (paragraf 260), kjer je podano pravilo, da dveh zaporednih pik navadno ne pišemo.
Podobno je tudi z besedo itd. na koncu stavka (ohranimo samo eno piko), čeprav nam ta okrajšava navadno povzroča manj težav.
Pozdravljeni!
OdgovoriIzbrišiKaj pa zapis "d.o.o."? Če prav vem, se piše nestično, torej d. o. o. Imam pa občutek, da večkrat vidimo stično.
Kaj porečete na to? Kako je prav?
Hvala za odgovor in lep pozdrav!
Pozdravljeni!
OdgovoriIzbrišiAktualno vprašanje ste izbrali - po pravilih SP-ja bi se moralo pisati s presledki, vendar gre za uraden naziv podjetja in če je le-ta registriran brez presledkov, ni kaj spreminjati. Enako je, če je kakšna vejica ali velika začetnica prti uradnem nazivu napisana narobe.
Uradno registrirani nazivi torej narekujejo svoja pravila.
Pozdravljeni!
OdgovoriIzbrišiZanima me raba vejice, in sicer:
Podjetje Pesnica, d. o. o. je veliko podjetje.
ali
Podjetje Pesnica d. o. o. je veliko podjetje.
ali celo
Podjetje Pesnica, d. o. o., je veliko podjetje.
Hvala za odgovor.
Pozdravljeni!
OdgovoriIzbrišiV vašem primeru sta ustrezni 1. in 2. rešitev, odvisno, kako je podjetje registriralo svoje ime, torej kot Pesnica d. o. o. z vejico ali brez.
V zadnjem stavku je vejica za d. o. o. odveč, saj gre za popolnoma običajen stavek z enim glagolom in ni nobenih vrinjenih delov.
Oglasite se še kaj, lep pozdrav!
Skrbnik spletnega dnevnika je odstranil ta komentar.
OdgovoriIzbrišiSkrbnik spletnega dnevnika je odstranil ta komentar.
OdgovoriIzbrišiHvala za razlago. Mi bo prišla zelo prav na strokovnem izpitu.
OdgovoriIzbriši