Strani

torek, 16. marec 2010

Kamor ne uspejo priti niti najboljše tehnike,
prodrejo dobre zgodbe - KAJ ŽELIM OD VAS?

Ljudje že na začetku ne bodo hoteli sodelovati z vami in vam ne bodo dali priložnosti, če posumijo v vaše namene. Kadar jim želite predstaviti prednosti, ki jih bodo v sodelovanju z vami pridobili, jih najprej zanima, kaj boste imeli vi od tega in nesmiselno je svoje koristi skrivati, saj s tem vzbujate nezaupanje. Večine namreč ne moti to, da boste imeli tudi vi koristi, vse dokler jim to predstavite v obliki, ki je zanje smiselna in jim ne lažete.

Študija primera:

To metodo je v času študentskih let s pridom uporabljala danes zelo uspešna vodja prodajnega kolektiva pri enem največjih slovenskih podjetij. Tako kot mnogi študenti je tudi sama morala poprijeti za študentsko delo in izbrala je terensko anketiranje, saj je bilo glede plačila zelo visoko uvrščeno. Njena izkušnja in aplikacija metode je prava zakladnica znanja.

„Ugotavljam, da terenskim anketarjem še danes dajejo podobna navodila, kot so jih takrat dali nam, čeprav smo vsi že po prvem popoldnevu na terenu ugotovili, da je metoda veliko težje izvedljiva v praksi, kot v teoriji. Vsak anketar bi namreč moral osebo, ki jo obišče na domu, pozdraviti z naslednjim nagovorom: »Pozdravljeni! Sem XZ iz podjetja XY in me zanima, če vas lahko malo zmotim in vam vzamem 5 minut časa, da mi odgovorite na vprašalnik o X.« V mojem prvem delovnem popoldnevu mi je bilo pripravljenih odgovoriti 5 ljudi …  od 33 vprašanih. Bila sem popolnoma razočarana, vendar sem upala, da sem imela samo slab dan.


V naslednjih dneh sem skušala uporabiti vse svoje čare, simpatičnost, prošnje …  toda odzivi so bili več ali manj podobni in ugotavljala sem, da mi bo delo jemalo preveč časa in energije za tako nizek odziv. Po petih dneh mučenja sem na poti domov razmišljala, zakaj je ljudem tako težko vzeti si tistih 5 minut in pomagati študentki do denarja. V tistem trenutku me je prešinilo, da jim situacije nikdar ne predstavim na ta način. Poskušala sem se vživeti v vlogo človeka, ki pride domov po napornem dnevu v službi, poje kosilo in se udobno namesti pred televizor, da bi užival v popoldanskem miru. Naenkrat mu na vrata pozvoni nekdo, ki ga sprašuje, če ga lahko ZMOTI in mu VZAME 5 minut časa (točno ta dva elementa smo morali v nagovoru uporabiti). Njegov avtomatski odziv je v večini primerov: »NE, ne morete me zmotiti / ni mi do tega / ne da se mi odgovarjati« in ti odzivi so v njegovi situaciji popolnoma logični, saj nima za sodelovanje popolnoma nobene motivacije. Tisti večer sem si doma pripravila oporne točke, ki jih moram naslednji dan uporabiti kot motivacijo potencialnemu intervjuvancu.


Prva naključno izbrana oseba, ki mi je naslednji dan odprla vrata, ni bila nič kaj obetavna. Ravno ob kosilu sem zmotila gospoda, starega okoli 40 let, ki je najbrž ravno prišel iz službe in ko me je zagledal pred vrati, ni bil nič kaj navdušen. Kljub vsemu sem optimistično preizkusila nov pristop: »Pozdravljeni gospod! Prosila bi vas za uslugo, da z menoj malo poklepetate in mi odgovorite na kratek vprašalnik. Sem še študentka in vaša dobra volja zame ogromno šteje. Jaz pa vam obljubim, da vam bom s prijetnim klepetom popestrila naslednjih 5 minut.« Gospodov odgovor je bil pritrdilen in najin pogovor je na njegovo željo trajal več kot pet minut, saj sva si imela za povedati kar nekaj zanimivih stvari. V tistem dnevu sem s tem pristopom uspešno poklepetala s 16 osebami in moji rezultati so bili tudi kasneje vrhunski. V času opravljanja dela sem imela možnost spoznati veliko čudovitih ljudi in naenkrat se je nadlegovanje ljudi spremenilo v popestritev njihovih popoldnevov, saj sem velikokrat slišala, naj se kmalu kaj vrnem ali naj ostanem še malo. Podobne priljudne pristope sem imela priložnost uspešno uporabiti tudi kasneje in v študentskih časih odkrita skrivnost me je pripeljala zelo daleč.“

Ni komentarjev:

Objavite komentar